Dacia Sandero

16. 7. 2008 | Aljoša Mrak
Deli

Zgodba romunske Dacie se bere kot knjižna uspeš­nica. Najprej domači monopol, nato težki časi, zatem Renaultova pomoč in na koncu Loganov uspeh so poglavja, ki bi jih lahko zlahka napisal tudi scenarist kakšne mehiške nadaljevanke. Manjkal je le še del . .

. . o všečno oblikovanem avtomobilu, saj je Logan v vseh svojih štirih različicah (Logan, MCV, Van in Pick-Up) stavil bolj na uporabnost kot na všečno obliko. V Dacijini knjigi je torej manjkalo poglavje o kombilimuzini, ki bi tudi s prikupno karoserijsko obliko vsaj v Evropi zakoličila tisto, kar je začel Logan. Manjkala je Dacia Sandero, ki septembra prihaja tudi na naše ceste.

Sandero je odgovor, ki bo verjetno prepričal marsikaterega, ki do zdaj ni niti pomislil na Dacio. Recept tega avtomobila je seveda znan: stara, vendar preverjena tehnika, skromna oprema, vse skupaj pa zavito v prikupno obliko. Zato v tem avtomobilu ne iščite podaljška ega, saj ga ne morete doseči ne s prestižem opreme ne z ugledom znamke. Lahko pa dobite zanes­ljiv avtomobil, ki sploh ni videti slabo.

Logan je v primerjavi s Sanderom pravi grdi raček. In vendar je tehnična podobnost med bratoma večja, kot bi dejali na prvi pogled. Sandero je namreč izdelan na isti konstrukcijski osnovi kot Logan, zato ima spredaj psevdo McPhersonovo premo s trikotnima vodiloma, zadaj pa poltogo premo.

Izdatnejši pomik od tal (155 mm) in dodatna zaščita podvozja dovoljujeta nekaj več poguma pri vožnji po makadamu, boljše različice pa imajo tudi prednji stabilizator. Zaradi radodarnejše višine je zato videti dobro tudi Sandero s posebnim paketom karoserijskih dodatkov 'SUV', ki se lahko pohvali s prednjim in zadnjim dodatnim spojlerjem, ščitnikoma meglenk in oblogami stranskih pragov.

Da Sandero tehnično ni nič drugega kot predelan Clio prejšnje generacije, pričajo motorji, volanski mehanizem in ? kot že rečeno ? podvozje. Za zdaj sta na voljo le dva bencinska motorja, 1, 4-litrski štirivaljnik s 55 kilovati (75 'konji') in 1, 6-litrski štirivaljnik s 64 kilovati (87 'konji'). Oba sta osemventilska, zato presenečata z navorom pri nizkih vrtljajih, malce manj prepričljiva pa sta z močjo v višjih vrtljajih.

Dva sodobna turbodizla, spet vzeta iz Renaultovih polic, sta 1, 5-litrska dCi, vendar z 51 (70) ali 63 kilovati (85 'konji'). Na sodobnejša turbodizla z neposrednim vbriz­gavanjem po skupnem vodu, katerih žeja je skromnejša, poleg tega pa tudi skromno onesnažujeta (120 g/km), pa bo treba še počakati.

Glede na to, da so pri kupcih Loganov bolj zaželene bencinske različice, bodo v skupini Renault-Nissan verjetno znova prodali več bencinskih kot dizelskih izvedenk. Vsaj dokler bodo cene goriva take, kot so zdaj. Omenili smo volanski mehanizem. Boljše različice imajo servovolan, osnovna različica pa tega pripomočka za lažjo vožnjo nima. Zato so tehniki poskrbeli za večje zobniško razmerje kot v modelu Clio II, prilagodili so nosilnike pesta in zaradi kota odklona koles tudi poskrbeli, da za sukanje volana ni potrebna velika sila.

Počutje voznika je v bistvu zelo podobno tistemu v prejšnjem Cliu. Sandero ima prekratek sedalni del sedeža in položen volanski obroč, hkrati pa – če želite imeti volanski obroč primerno blizu ? zmanjkuje prostora za noge. Se pa zato oddolži z udobnimi sedeži, neutrujajočim krmiljenjem in kakovostjo, ki bi jo zlahka pripisali bolj sloviti avtomobilski znamki.

Na koncu še namig: če niste radi na levem pasu, če vaš ponos ni pretirano prizadet, če se kakšen kilometer peljete tudi za tovornjakom, in če ne vozite okoli težke ozimnice, je 1, 4-litrski motor čisto dovolj. Tistih 400 evrov, ki jih morate doplačati za 1, 6-litrski motor, dajte raje v sklad za klimatsko napravo (780 evrov), še raje pa za sovoznikovo (130 evrov) in stranski varnostni blazini (270 evrov). Nikar ne varčujte pri ABS, če nočete že pri prvem močnejšem zaviranju pristati v bolnišnici! Sandero niti pri bolje opremljeni različici nima sistema ESP, ki naj bi bil čez kakšno leto obvezen v EU.

Poglavje o Sanderu seveda lahko končamo po mehiško, toda v pravljice nikakor ne verjemite. Sandero je poceni, vendar boste za (dandanes skorajda obvezno) boljšo opremo vseeno morali seči malce globlje v žep in plačati več kot le 6.666 evrov. In potem je tukaj še Clio Storia, čeprav pravijo, da so kupci enega (Logan) in drugega (Clio Storia) avtomobila čisto drugi. Bo tako tudi pri Sanderu?

Aljoša Mrak, foto: tovarna