Na severu Danske smo primerjali dva velikana, dva predstavnika premium razreda in zadeli - oba sta se namreč uvrstila med sedmerico finalistov za evropski avto leta.
Očitno je, da je gospodarska kriza minila. Ne le da si ljudje privoščijo več, tudi avtomobilske znamke so bolj pogumne. Seveda, nekateri novi modeli so bili načrtovani že pred začetkom gospodarske krize, drugi ravno med njo, zdaj pa je čas za obiranje sadov. Vsem novim avtomobilom pa je skupno to, da so že tako sodobno opremljeni, da se bolj kot ne deloma lahko peljejo že povsem sami. V vrhu tako imenovane polsamodejne vožnje pa sta zagotovo tudi letošnja novinca Mercedes-Benz razred E in Volvo V90.
Več elektronske pameti kot v povprečnem gospodinjstvu
Oba avtomobila se lahko pohvalita z zelo dolgo zgodovino. Oba sta postavljala merila avtomobilske varnosti, znanja in napredka. A zdi se, da so bili kupci vedno različni. Ljubitelji zvezde se niso zmenili za Skandinavca, enako pa je veljalo obratno. Mercedes je veljal za prestižen statusni simbol, Volvo je v prvi vrsti ponujal varnost.
In danes? Oba ponujata veliko in še več. Pod motornima pokrovoma in v drobovju avtomobilov je več elektronike kot v povprečnem slovenskem gospodinjstvu in na žalost zagotovo ponujata avtomobila tudi več pameti. Pa čeprav umetne. Glede na to, da smo o obeh avtomobilih v Avto magazinu že pisali in da ju brez težav najdete na naših spletnih straneh, se v podrobnosti tokrat ne bomo spuščali. Dovolj naj bo, da omenimo, da se znata oba avtomobila precej samostojno peljati na avtocesti do hitrosti 130 kilometrov na uro. Oba lahko sledita avtomobilu spredaj, lahko pa se povsem sama in varno peljeta tudi po prazni cesti.
Zadržki in prepreke pri samostojni vožnji
A tu naj takoj razčistimo nekaj! Za to je potrebna tudi ustrezna infrastruktura. To pomeni, da je zaželeno, da so ob robovih cestišč vidne neprekinjene črte in tudi tiste, ki ločujejo vozne pasove. Avtomobila se sicer zanašata na radarje in kamere, a neke oporne točke vendarle potrebujeta. Drugače je v prometnem zastoju, ko pri majhnih hitrostih znata slediti avtomobilom spredaj. Za pravilno delovanje sistemov pa je seveda treba izbrati še pravo cesto, ustrezen promet in še marsikaj.
Tehnologija sama ni sporna, tudi njeno delovanje ne, je pa res, da trenutno vse druge stvari niso še na tako visoki oziroma ustrezni ravni. Pri tem mislim tudi na voznike. Ti seveda vozijo in speljujejo po svoje, nekateri s telefonom v roki, drugi s cigareto. Nič narobe, a ti vozniki speljejo počasneje, vozne pasove menjajo drugače, in ker se avto za njimi ravna po njih, je posledično tudi naša vožnja drugačna, kot bi sicer bila. V idealnem svetu bi vsi avtomobili speljali istočasno, z enako hitrostjo, zavirali enako hitro ter močno in promet bi potekal veliko bolj tekoče in umirjeno. Tu je seveda prihodnost samodejne vožnje, a do nje je še daleč. Zato naj velja – oba avtomobila znata marsikaj, a v današnjem svetu sta za marsikatero cesto in situacijo še neprimerna.
Volvo, nekdaj znan po svojih petvaljnikih, le še z največ štirimi valji
Po tisti klasični plati pa sta si avtomobila precej podobna. Potniška kabina je prostorna, prtljažnika ogromna. Tudi motorno sta si bila izbrana avtomobila zelo podobna. Pri Mercedesu je kupcu na voljo sicer še močnejši šestvaljnik, pri Volvu so se zavezali ekologiji in večjih motorjev od štirivaljnikov ne bodo več izdelovali. So pa slednji lahko povezani s hibridno tehnologijo, posledično pa je večja moč še vedno zagotovljena. Volvo v povezavi s štirikolesnim pogonom ponuja malce več moči, v osnovni različici pa 190 'konj', kar je toliko kot Mercedes E z motorjem 220 d. In med vožnjo praktično razlike ni čutiti. Jasno, štirikolesni pogon naredi svoje, a tudi sicer, ko človek vozi povsem primerljive motorje, razlik v pospeševanju in hitrosti praktično ni. Tudi vožnja je zelo podobna. Oba težko skrijeta svojo maso, zato ravno okretna in mestna avtomobila seveda nista. Se pa izkažeta na dolgih potovanjih in tam pripomb ni.
Švedska eleganca brez škatlastih oblik
Torej kupcu, če odkljukamo motorje in tehnologijo, ostane še oblika. Tu pa se zdi, da je Volvo nesporni zmagovalec. Tisto klasično Volvovo škatlasto obliko je sicer še mogoče zaznati, a je ta tako elegantno obdelana, da lahko V90 brez težav razglasimo za enega od lepših karavanov. Po drugi strani je E navkljub prenovi še vedno v starih oblikovnih smernicah, pa čeprav mu je Robert Lešnik, ki skrbi za obliko novodobnih Mercedesov, že vdahnil nekaj dobrodošlih sprememb. Je pa res, da si morda velika večina pripadnikov avtomobilov z zvezdo na nosu večjih oblikovnih sprememb morda niti ne želi.
Volvo je cenejši
Na koncu pa je seveda treba omeniti še ceno. Za osnovni E karavan z motorjem 220 d je v Sloveniji potrebnih 51.960 evrov, za Volvo z enakim motorjem (torej D4 s 190 'konji') in samodejnim menjalnikom, ki je pri E serijski, pa 48.866 evrov. Razlika dobrih treh tisočakov tako sploh ni velika. Seveda pa je res, da nekomu razliko odtehta že zvezda na nosu. A po drugi strani obstajajo ljudje, ki želijo biti drugačni. Z Volvom V90 so to lahko brez težav pa še nekaj denarja prihranijo. A odločitev je vedno na strani tistega, ki avto plača. Katerikoli že.
besedilo: Sebastjan Plevnjak
foto: Saša Kapetanovič