Abarth je fenomen; čeprav uradno že od leta 1982 ni izdelka s tem imenom, je prepoznavnost blagovne znamke ogromna. Naj se popravim: izdelek s tem imenom spet obstaja.
In še več: uradno je ime oživljeno kot blagovna znamka in kot samostojno podjetje, ki je sicer v celoti v lasti podjetja Fiat. Morda bo kdo oporekal trditvi iz uvoda, češ da so bili Abarthi tudi Punti in Stilóji pa še kateri. Res je, ampak izključno kot dodatek k imenu avtomobila in kot oznaka nekoliko bolj športne opreme. Nič več kot to.
Carlo Abarth je storil preveč za Fiat, da bi ga odpravili kar tako, le s platišči na avtomobilu in morda še s kakšno nalepko. Poleg tega je tu ekonomija: trg z imenom tuning na leto v Evropi obrne okrog 12 milijard evrov. Pri Fiatu so (končno) spoznali, da bi se mu bilo nesmotrno kar tako odreči. Še posebej zato, ker imajo v lasti tako prepoznavno in še vedno mamljivo blagovno znamko.
Zato se je po letošnji ženevski napovedi te dni zgodilo dvoje: podjetje Abarth se je uradno predstavilo in za začetek predstavilo prvi model. Grande Punto Abarth je že na papirju vreden imena tega avstrijskega ljubitelja Fiatov.
Ni ga težko prepoznati od zunaj: ima prednji odbijač z bolj športnimi režami, žarometa s črno obrobo, 17-palčna lahka platišča, za šest milimetrov širša koloteka, diskretne spojlerje na bokih med kolesi, dodatne obrobe kolesnih karoserijskih obrob, spojler ne vrhu zadnjih vrat, zatemnjene zadnje luči in nekaj obveznih škorpijončkov tu in tam. Sprva so barve karoserije tri: speed rdeča, scorpion črna in 1949 (leto nastanka Abartha) bela.
Znotraj? Škorpijon na armaturni plošči, osrednja konzola iz ogljikovih vlaken, športna grafika merilnikov, z rdečjo nitjo šivano črno usnje na volanskem obroču in prestavni ročici ter športno oprijemljiva sedeža z integriranima vzglavnikoma. In dodaten gumb power boost.
Toliko o videzu. Še bolj razveseljive reči pa so očem bolj ali manj skrite: Brembove dvobatne zavore spredaj, debelejši (19 milimetrov) prednji stabilizator, bolj toge (20 odstotkov) prednje vzmeti, za deset milimetrov nižje podvozje, ESP (serijski), šest prestav menjalnika in turbopuhalo znamke IHI. Gumb power boost dvigne tlak v puhalu za več navora, spremeni odzivnost stopalke za plin in prilagodi karakteristiko električnega volanskega serva.
In potem pride na vrsto praksa. Zvokov, ki se jih morda spominjate iz Abarthovih izpuhov, na žalost ni več; predpisi so (tudi tu) prestrogi za takšne užitke, a že ob zagonu tale Abarth z nizkimi toni izpuha naznani nekaj več adrenalina. Ob normalni nastavitvi je Abarth zmogljiv, a prijazen do voznika, sploh za vsakdanjo uporabo. Motor se lepo vrti, menjalnik odlično pretika in avtomobil je v celoti lepo vodljiv. Športna nastavitev (power boost) precej spremeni značaj: odzivnost motorja se krepko poveča, volan postane bolj tog, motor pa agresivnejši.
Punto Abarth lepo ‘sedi’ v ovinkih: čeprav ima večino mase spredaj in čeprav je zadaj poltoga prema, ima zanesljivo lego v ovinkih, takole spuščen in otrden daje lep občutek za volanom in oddrsavanja nosu je tudi v splozkem presenetljivo malo (ko vozniku ne uspe pravilno oceniti ovinka in vanj vstopi prehitro).
Slabša stran Punta Abarth je neizklopljiv ESP. Res je sicer, kar trdijo Abarthovi možje, da so časi (tudi na pisti) s sistemom ESP krajši, pozabili pa so na vse užitke, ki jih, čeprav je voznik nekoliko počasnejši, omogoča izklopljena stabilizacijska elektronika.
Ampak kdor si želi nekaj res adrenalinskega s Puntom Abarth, bo skoraj moral doplačati za kit Esseesse. Že zvok motorja je resnejši, skoraj dirkaški, čeprav z decibeli lepo ukročen. Takoj je zaznavno še bolj togo podvozje, motor pa je že prav lepo brutalen. Gumb power boost v tem primeru vpliva le na značaj stopalke za plin, saj je drugo (tlak v turbopuhalu in volanski mehanizem) ves čas v bolj športnem načinu delovanja. To pri vsakdanji uporabi pomeni nekaj neprijetnosti pri speljevanju - težko je namreč ob motorni brutalnosti to početi prijazno do potnikov. Kljub temu pa ostaja občutek (ki bi ga bilo zanimivo preveriti), da je tisti dobri stari Punto GT (prav tako 1.4 Turbo) opazno brutalnejši in agresivnejši.
Ampak tole je menda šele začetek. Abarth je spet zaživel, čeprav je v spominu ves čas ostal živ. Legenda je znova rojena.
Ogledate si lahko še krajši videoposnetek
Vinko Kernc
Foto: Vinko Kernc
Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o svoji najljubši tehniki pomnjenja