Tako kot pri limuzini se je Fiat tudi pri kombilimuzinski in kombijevski različici Tipa, ki jima niso dali posebne oznake, razen 'petero vrat' in 'kombi', zanesel na slogan: »Skills, no frills.« Namigoval naj bi na zgodovinski pristop znamke k razvoju funkcionalnih, preprostih in osebnostno naravnanih avtomobilov, ki so za razmeroma malo denarja ponujali precej.

Tipo s svojimi oblikovnimi značilnostmi vsekakor ne sodi na čustveno raven Fiata 500, ki se zanaša predvsem na nostalgijo in všečnost, ampak cilja bolj na tiste voznike, ki bi radi za ugodno ceno dobili vsakdanje uporaben in prostoren avtomobil. Kar se prostora tiče, Tipo nikakor ne razočara. Prtljažnik z dvojnim dnom v kombilimuzini z dvignjenimi naslonjali zadnje klopi meri 440, v kombiju pa uporabnih 550 litrov. Zadnja klop je v obeh različicah deljiva v razmerju 60 : 40, v kombiju je po njenem zlaganju mogoče voziti tovore do dolžine 1,8 metra. Poleg tega so različnim malenkostim namenjeni še predali in vdolbine s skupno prostornino 12 litrov. Ker je streha razmeroma ravna vse do zadnjega roba, bi se morali udobno počutiti tudi potniki na zadnjih klopeh obeh različic. Po Fiatovih navedbah je spredaj dovolj udobnega prostora za potnike s telesno višino do 188, zadaj pa do 180 centimetrov.

V voznikovem delovnem prostoru dominira krivuljasta armaturna plošča, ki pa je nekoliko drugačna kot v limuzini, saj so integrirani petpalčni na dotik občutljivi zaslon nadomestili s sedempalčno tablico z visoko ločljivostjo, ki sega nad armaturno ploščo. Voznik in sovoznik lahko prek nje upravljata aplikacije Fiatovega razvedrilno-informativnega sistema Uconnect, pa tudi priključne mobilne naprave in druge pripomočke.

Tehnika je seveda enaka kot v limuzini, kar pomeni, da si Tipo osnovno zasnovo podvozja in prednjo premo s prečnimi vodili in mcphersonovima vzmetnima nogama deli s Fiatom 500X in Jeepom Renegadom, poltogo zadnjo premo pa s Fiatom 500L. Gre za precej močno in zmogljivo tehniko, ki se odraža tudi v zanesljivi legi na cesti in solidnih voznih zmogljivostih, vsaj če lahko sodimo po kratki poskusni vožnji.

Pod motornimi pokrovi je na voljo šest štirivaljnikov v kombinaciji s tremi menjalniki. Osnovni v bencinski paleti je atmosferski 95-'konjski' motor 1.4 16V, ki prihaja iz motorne družine Fire, nadenj pa se uvrščata 120-'konjski' motor 1.4 T-Jet in 110-'konjski' atmosferski motor 1.6 E-torQ. Prva dva sta na voljo v kombinaciji s šeststopenjskima ročnima menjalnikoma, zadnji pa s šeststopenjskim samodejnim menjalnikom. Obstaja še različica motorja 1.4 T-Jet s pogonom na bencin ali utekočinjeni naftni plin. Dizelsko ponudbo zastopata motorja Multijet druge generacije, 95-'konjski 1,3-litrski in 120-'konjski' 1,6-litrski, prvi v kombinaciji s petstopenjskim ročnim menjalnikom, drugi pa s šeststopenjskim ročnim ali menjalnikom z dvojno sklopko.

Fiat Tipo k nam prihaja proti koncu letošnjega leta, ko bodo znane tudi slovenski oznaki za obe različici, ki jima v Italiji niso določili posebnega imena, in slovenske cene. Verjetno bodo v bližini italijanskih, kjer je dobro opremljena osnovna limuzinska različica na voljo za najmanj 12.500 evrov, kombilimuzina je dražja za 1.400 evrov, za kombi pa je treba odšteti še dodatnih 1.400 evrov. Tipo s tem vsekakor sega med cenovno ugodnejše predstavnike svojega razreda, a pri Fiatu ob tem poudarjajo, da si ga nikakor niso zamislili kot nizkocenovni avtomobil, ampak za cenovno ugoden avtomobil, ki ne bo zaostajal za svojimi tekmeci iz spodnjega srednjega razreda.

Poudarki

Fiat Tipo je opremljen s preskušeno tehniko in solidnim razponom bencinskih in dizelskih motorjev.

Čeprav naj bi bil na voljo za razmeroma ugodno ceno, Fiat v Tipu ne vidi nizkocenovnega avtomobila, ampak bolj cenovno dosegljiv avtomobil, ki ne zaostaja za tekmeci v razredu.

Besedilo Matija Janežič, foto tovarna