Fiat z modeli spodnjega razreda v zadnji generaciji ni bil najbolj uspešen. To bi lahko spremenil novi Tipo. Predstavil se je kot limuzina, ki ji bosta sledili še dve karoserijski različici: spomladi kombilimuzina, jeseni pa kombi.
Kot pravijo pri Fiatu, so novega Tipa nalašč zasnovali kot triprostorsko limuzino, saj naj bi bile limuzinske različice njihovih modelov v preteklosti neuspešne prav zato, ker so izhajale iz kombilimuzin, kar je bilo krivo za precej oblikovne neskladnosti in posledične neprivlačnosti.
Vsekakor je takšna filozofija, ki so jo pri Fiatu označili z besedni zvezo 'Born to be Sedan', botrovala avtomobilu všečnih, čeprav morda nekoliko nenavadnih oblik, ki so si jih zamislili v torinskem studiu Centro Stile Fiat. V funkcionalni klasični limuzini dolžine 4,54, širine 1,49 in višine 1,49 metra je po zaslugi razmeroma dolge medosne razdalje in kratkih previsov dovolj udobnega prostora za štiri do pet potnikov, ki so spredaj za dobro počutje lahko visoki do 188, zadaj pa do 180 centimetrov. Osnovnih litrov prtljage je lahko 520, ob zloženi zadnje klopi pa tudi več.
Potniška kabina je urejena precej preprosto in pregledno. Na krivuljasto živahni armaturni plošči izstopata predvsem precej tipičen Fiatov volanski obroč in lahko dosegljiv zaslon razvedrilno-informativnega sistema Uconnect. Na pravem mestu in prijetno veliki so tudi druga stikala in regulatorji klime. Pri Fiatu so poudarili, da praktičnost avtomobila kljub limuzinski zasnovi povečujejo tudi zložljiva zadnja klop v razmerju 60 : 40 in vrsta odlagalnih vdolbin in predalov s skupno prostornino dobrih 12 litrov.
Tehnika, pri kateri so Fiatovi inženirji iz Torina sodelovali s turškimi kolegi iz proizvodnega partnerja Tofas iz Burse, kjer bodo Tipa tudi izdelovali, je v glavnem znana že iz drugih Fiatovih modelov. Osnovno zasnovo podvozja in prednjo premo s prečnimi vodili in McPhaersonovima vzmetnima nogama si namreč deli s Fiatom 500X in Jeepom Renegadom, poltoga zadnja prema pa je iz Fiata 500L, kar pomeni, da gre za precej močno in zmogljivo tehniko. Pri Fiatu poudarjajo predvsem uporabo strukturno močnih jekel, ki pripomorejo, da so komponente podvozja lahke in močne hkrati. To se odrazi tudi pri vožnji, saj se podvozje dovolj natančno in po pričakovanjih odziva na voznikove ukaze, k čemur svoje vsekakor pripomore tudi natančen in odziven volan.
Pod motornim pokrovom bodo v začetku štirje motorji, dva atmosferska bencinska in dva turbodizelska. Vstopni štirivaljnik 1.4 16V iz družine Fire bo na voljo s šestsopenjskim ročnim menjalnikom, močnejši 1,6-litrski bencinski štirivaljnik E-torQ pa bo sodeloval s šeststopenjskim samodejnim menjalnikom. Dizelsko ponudbo predstavljata že znana motorja Multijet druge generacije, 95-'konjski' 1,3-litrski in 120-'konjski' 1,6-litrski, prvi v kombinaciji s pet-, drugi s šeststopenjskim ročnim menjalnikom.
Če lahko sklepamo po italijanskih cenah, ki se bodo za dobro opremljeno osnovno različico začele pri 12.500 evrih, bo precej dobro opremljenega Tipa mogoče kupiti razmeroma ugodno. S ceno bo segel med cenovno ugodnejše predstavnike svojega razreda, a pri Fiatu ob tem poudarjajo, da si ga nikakor niso zamislili kot nizkocenovno limuzino. Po njihovih besedah gre namreč za cenovno ugoden avtomobil, ki prav v ničemer ne bo zaostajal za svojimi tekmeci iz spodnjega srednjega razreda.
Besedilo Matija Janežič, foto tovarna
P.S.: Fiat s Tipom obuja ime iz preteklosti. Nekateri se še spomnimo kombilimuzine s tem imenom, ki jo je Fiat izdeloval med letoma 1988 in 1995. Ime Tipo so sicer uporabili že leta 1908, a takrat zgolj kot oznako za drugi tip Fiata Brevettija (Fiat Brevetti tipo 2).