Zvok je bil sicer takšen, kot da ga poganja reakcijski motor, a iz izpušne cevi enega od dveh aktualnih prototipnih GM Sequelov, za volan katerega smo lahko sedli za nekaj kilometrov, je kapljala le voda. Čista voda.
Koncept je preprost: vodik, ta se skriva v treh posodah iz ogljikovih vlaken pod dnom vozila, se v gorivnih celicah veže s kisikom in nastaneta voda in elektrika. A je v resnici vse skupaj precej bolj zapleteno.
Visoka tehnologija se začne že pri omenjenih posodah, ki morajo zdržati vse prometne obremenitve in hkrati ne prinesti v enačbo preveč lastne teže. Zato so pri Sequelu izdelani iz kompozitov iz ogljikovih vlaken in zmorejo shraniti osem kilogramov s 700 bari pritiska stisnjenega vodika, kar je dovolj za slabih 500 kilometrov dosega. Prav takšne številke, ki so že primerljive s tistimi, ki jih dosegajo klasični avtomobili, dajejo upanje, da komercialna uporaba tovrstne tehnologije ni več tako daleč, kot je bilo nekoč videti.
Gorivne celice napajajo za skupaj 73 kilovatov elektromotorjev – enega pod prednjim pokrovom (tam je nameščena tudi večina ostanka pogonskega sklopa) in dva manjša ob vsakem izmed zadnjih koles. Zato je Sequel štirikolesno gnan (tudi sicer po obliki in velikosti spominja na tudi v Evropi vedno bolj priljubljene SUV-e), hkrati pa so si inženirji privoščili tudi štirikolesno krmiljenje, ki je bilo med potikanjem po ozkih ulicah opazno in dobrodošlo. Deluje tako kot večina takšnih sistemov. Pri majhnih hitrostih (do 20 kilometrov na uro) se zadnja kolesa obračajo v nasprotno smer od prednjih (za okretnost), potem v enako (za stabilnost). Zasuki so seveda majhni, le nekajstopinjski.
Sistem sam niti ni zapleten, saj je Sequel pravi 'by wire' avto. To pomeni, da med komandami (volan, stopalke) in mehanskimi deli ni neposredne mehanske ali hidravlične povezave, vse skupaj je usklajeno in nadzorovano računalniško. Zato je lahko inženir, ki je s prenosnikom sedel zadaj, na moj komentar, da zavore prijemljejo preveč sunkovito, po nekaj klikih stvar nastavil tako, da je delovala mnogo mehkeje. Se zdi volan preveč posreden? Klik, klik, ni problema . .
Največji Sequelov minus? Glasen je, navzven seveda. Gorivne celice je treba namreč hladiti – veliki in zmogljivi ventilatorji pa pomenijo hrup. A kakor pravijo GM-ovi inženirji, bo tudi tu napredek hiter.
Sequel do 100 kilometrov na uro pospeši v 10 sekundah in zmore skoraj 150 kilometrov na uro končne hitrosti – ob tem pa velja omeniti, da premore vse tisto udobje, ki ga pričakujemo od serijskega avta, torej zvočno izolacijo, klimatizacijo, elektrificirano nastavljanje sedežev, večino funkcij pa je mogoče nadzorovati prek osrednjega kontrolnika. Kot se za tak avto tudi spodobi.
Dušan Lukič, foto: Tovarna
Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o svoji najljubši tehniki pomnjenja