Hyundai i10

28. 2. 2008
Deli

V avtomobilizmu je tako: velikost (majhnost) avtomobila je velikokrat premo sorazmerna z ambicijami.Tudi pri Hyundaiu je (tokrat) tako.

Z modelom i30 se je sredi lanskega leta začelo novo obdobje v zgodovini Hyundaia. Pa ne le zaradi novega načina poimenovanja; tudi zato, ker so ambicije Hyundaia v Evropi na splošno precej narasle. Zato so njihovi avtomobili po novem drugačni. Boljši.

Boljši? Že menjava generacije praviloma pomeni izboljšave, predvsem tehnične. Hyundaii pa so ? kar je dosti pomem­bneje, kot si morda mislite ? postali tudi bolj evropski. Bolj evropskega videza. Zato ni čudno, da so se nove dobe lotili s povečanjem svojega centra (razvoj, načrtovanje, oblikovanje) v Rüsselsheimu in z gradnjo tovarne v Evropi oziroma natančneje na Češkem.

Mali i10 bo sicer prihajal z njihovih indijskih proizvodnih trakov, je pa v celoti zasnovan z mislijo na evropskega kupca, začenši pri zunanjosti. Zato ima i10 spredaj nov družinski obraz, ki spominja na i30 (maska pred motorjem, žarometi), in zato ima tudi zadaj značilno oblikovane luči. V primerjavi z Atosom je i10 spremenjen tudi z boka, a kljub temu še vedno po malem spominja nanj. Postaviti karoserijo s petimi vrati in petimi sedeži (ob upoštevanju vseh varnostnih in drugih tehničnih zahtev) na dobre 3, 5 metra dolžine je dosti težje kot zrisati večji avtomobil. Ponudba na trgu to jasno dokazuje.

Pri i10 takoj pade v oči zelo dolgo medosje glede na njegovo skupno dolžino. To je pravzaprav edina pot do spodobnih notranjih (dolžinskih) mer. i10 obljublja pet pravih sedežev, kar je na zadnji klopi bolj teoretično, se pa zato s prednjih sedežev zdi notranjost ugodno velika. Nekaj sicer k temu prispevajo notranje barve (črn spodnji del in svetel strop), a tudi resničnega udobja se ne spregleda. Vsekakor se standardno visok Evropejec spredaj ne bo počutil utesnjeno.

Tako kot Atos ima tudi i10 štiri vrata na bokih, ki ne kvarijo splošnega zunanjega videza in so lep doprinos k uporabnosti vozilca. Poleg tega se v dokaj visokemu i10 sedi precej visoko, kar bodo cenili predvsem starejši uporabniki. Pri Hyundaiu namreč močno računajo nanje pa tudi na tiste (mlajše), ki kupujejo prvi avtomobil, in na one, ki potrebujejo drugi avtomobil v družini. Zanimiva pa je njihova napoved, da bo po i10 poseglo kar 60 odstotkov žensk!

Prav vsak tip kupca bo zadovoljen z notranjo uporabnostjo, ki sicer ne prinaša ničesar novega, je pa vseeno vredna pohvale. Vsi i10, recimo, bodo imeli po tretjini deljivo zadnjo klop, ki bo sposobna iz osnovnih 225 litrov prtljažnika narediti več kot 900 litrov ravne nakladalne površine.

Voznik se bo soočil s po višini nastavljivim, a nekako nizko postavljenim volanskim obročem, z novimi notranjimi (prijetnimi) tekstilnimi oblogami, s preglednimi merilniki (z zeleno osvetlitvijo LED), z dobro postavljeno ročico menjalnika (z zelo dobrimi gibi! ), z električno ojačanim volanskim servom (ki omogoča zelo lahkotno manevriranje v najožjih uličicah) in s sedežema, ki nudita solidno bočno oporo.

Serijski so tudi avdiosistem z možnostjo priklopa predvajalnika MP3-datotek ter štiri varnostne blazine (kjer sta bočni zasnovani tudi za varovanje glave), notranjost si bo mogoče omisliti v prijetnih (živih) barvnih kombinacijah, v najbogateje opremljenem i10 pa boste dobili tudi električno pomično strešno okno, v usnje odeta volanski obroč in prestavno ročico, potovalni računalnik, ogrevana sedeža, stabilizacijski ESP in pametni ključ. Med drugim. Stopnje opremljenosti oziroma paketi bodo, kot je pri Hyundaiih že v navadi, odvisni od uvoznika.

Tudi (ali še posebej) s pogonskega zornega kota je i10 bolj zanimiv od predhodnika. Medtem ko bo septembra na voljo nov, 1, 2-litrski bencinski motor, bo od začetka prodaje pri i10 mogoče izbirati med prenovljenim 1, 1-litrskim bencinskim ter sodobnim 1, 1-litrskim turbodizelskim motorjem. Z vsemi motorji pride serijsko ročni petstopenjski menjalnik, oba bencinska motorja pa bosta lahko ob doplačilu gnala prednji kolesi prek samodejnega štiristopenjskega. To na koncu pomeni možnost izbire med petimi različnimi pogonskimi kombinacijami, kar je v tem razredu prej izjema kot pravilo.

Že omenjeno dolgo medosje zagotavlja (skupaj z za ta razred klasično obešenostjo koles – posamične obese spredaj, poltoga prema zadaj) udobno vožnjo, dodatno pa so z izboljšanim vpetjem ter z izboljšano izolacijo mehanskih sklopov zmanjšali prenos trušča in tresljajev v notranjost. Lepo zaobljeno karoserijo (količnik zračnega upora znaša 0, 32) in njen nosilni ustroj so zasnovali s ciljem osvojiti štiri zvezdice na preizkusnih trčenjih Euro NCAP.

Takšen i10 bo imel precej odgovorno nalogo: nositi bo moral breme tako absolutnega povečanja prodaje kot povečanja tržnega deleža Hyundaia v Evropi. Ambicije so velike, delo pa zagotovo ne bo lahko.

Hyundai H-1 Od dostavnika proti limuzinskemu kombiju

Hyundaievo lahko dostavno vozilo je na nekaterih trgih Evrope že doseglo lep sprejem in dobre prodajne rezultate, kar pa se utegne z novo generacijo H-1 še izboljšati. Ta ima novo zunanjost, delno (predvsem spredaj) oblikovano v slogu ‘i’, ter za 120 milimetrov daljšo medosno razdaljo (zdaj 3, 2 metra, pri tem pa je zrasel tudi v dolžino in širino), še vedno pa je na voljo kot zaprt ali zastekljen dvo-, tro-, pet- ali šestsedežnik.

Z novo generacijo upajo predvsem na večje povpraševanje po Wagonu, ki ima osem sedežev, tak pa bi bil rad všeč tistim, ki služijo s prevozom manjšega števila potnikov, in tudi večjim družinam. V H-1 je zdaj nov, 2, 5-litrski turbodizel (turbopuhalo s spremenljivim kotom lopatja, neposredni vbrizg, skupni vod, 125 kilovatov, 392 njutonmetrov), ki omogoča zelo dinamično vožnjo, v številkah pa največjo hitrost 181 kilometra na uro in porabo (v mešanem ciklu) 8, 8 litra goriva na 100 kilometrov.

Serijska so dvoja drsna vrata na bokih, zadnja vrata so lahko tudi dvokrilna. Znotraj je H-1 nekoliko razkošnejši oziroma oblikovno bolj ‘evropski’. Do klasičnega limuzinskega kombija mu sicer še malo manjka, je pa zagotovo dosti bolj udoben od prejšnje generacije. V Sloveniji bo naprodaj v drugi polovici marca letos.

Vinko Kernc, foto: Vinko Kernc

Novo na Metroplay: Jan Plestenjak iskreno o enem najbolj čustvenih trenutkov njegove glasbene kariere