Od najslavnejših zvezd estrade do povprečnega džogerja na ljubljanskem Rožniku: vsi so s kultnim iPodom pripadniki iste generacije. Generacije ‘i’.
Hyundaiev ‘i’ prihaja iz druge zgodbe: i kot inspiracija je eden od treh stebrov (poleg kakovosti in samozavesti) Hyundaieve evropske filozofije. Lahko pa ga, kot nam ponuja ta vse bolj prepoznavni korejski proizvajalec avtomobilov, tolmačimo tudi kot inteligentnost ali integriteto. Karkoli pač po njihovem mnenju označuje avtomobile znamke Hyundai.
Pri Hyundaiu od i30 v Evropi veliko pričakujejo, saj je bil oblikovan (podatek, da je imel glavno besedo oblikovalec, ki je k Hyundaiu prišel iz Beemveja, verjetno veliko pove o podobnosti s serijo 1 predvsem z boka), zasnovan in izdelan pretežno v Evropi (Rüsselsheim) in posebej za naše trge. To nam poskuša dopovedati že zunanja oblika: začenši z izjemno dolgo medosno razdaljo (in posledično s kratkima previsoma) ter s slogovnimi potezami karoserije ima značilen videz, ki bo v marsičem začetnik nove generacije Hyundaiev.
Oznake imen bodo v prihodnje matematično logične: i10 bo avtomobil razreda A (Atos), i20 bo avtomobil razreda B (Getz), i40 pa bo v razredu D (Sonata). Skladno s tem novim imenovanjem bodo Hyundaii nosili družinski videz ‘obraza’ (prednji del z motorno masko) in bodo tudi mersko ter po zasnovi veliko bližji evropski kategorizaciji. Kar pomeni, da bodo tako mersko kot tehnično primerljivi z drugimi evropskimi (in japonskimi) avtomobili v omenjenih razredih.
i30, ki bo s predvidenimi 100 tisoč prodanimi primerki izjemno pomemben za rast te blagovne znamke v Evropi (pa tudi na našem trgu! ), ne prinaša nikakršnih tehničnih čudežev, temveč čedno zapakirano praktičnost. Že omenjena dolga medosna razdalja pomeni veliko dolžinskega prostora za pet potnikov, dvobarvna notranjost pa poskuša ustvariti prijetno okolje.
Tudi za notranjost lahko zapišemo, da je lična in kupcem stare celine domača, in sicer od videza do elementov upravljanja. Kokpitu so namenili nežno modro osvetlitev (kot na primer že pri Coupéju) in tri zaslone tehnologije LCD: osrednjega informacijskega med merilnikoma, za avdiosistem in za klimatsko napravo. Merilniki so ‘čisti’ in pregledni, gumbi za avdiosistem na volanskem obroču pa močno pripomorejo k varnosti med vožnjo.
Velikost prtljažnika v i30 sicer ni rekordna, je pa dobrodošla serijska tretjinska deljivost zadnje klopi (z največjo uporabno prtljažno dolžino prek 1, 1 metra) pri vseh izbranih paketih opreme. Ti bodo štirje; osnovni Classic, ki bo imel med drugim serijski avdiosistem (s predvajalnikom zgoščenk, prepoznavnostjo datotek MP3 ter priključkoma USB ter AUX) in električno pomični prednji šipi, sledijo pa mu Comfort (ogrevani zunanji ogledali v barvi karoserije, daljinska osrednja ključavnica, v ledvenem delu nastavljiv voznikov sedež, aktivna prednja vzglavnika, prednji meglenki), Style (16-palčna lahka platišča, športno podvozje, nadzor tlaka v gumah, ročna klimatska naprava) in Premium (samodejna klimatska naprava, ESP, samodejno zatemnjevanje notranjega ogledala, parkirni pripomoček zadaj, tempomat, tipalo za dež). Če ima i30 klimatsko napravo, je hkrati hlajen tudi predal pred sovoznikom, pri tem pa velja omeniti, da bodo imeli vsi v Sloveniji ponujeni i30 vgrajeno klimatsko napravo, torej tudi tisti z osnovno opremo.
Kljub zanimivi ponudbi opreme pa pri i30 najbolj navdušuje mehanika za volanom: bencinski motorji mehko in tiho tečejo, turbodizli so poleg tega še navorsko radodarni, podvozje je (v nasprotju s pregovornim premehkim korejskim) ‘evropsko’ uglašeno in ročni menjalnik (šeststopenjski pri najmočnejšem turbodizlu, sicer pa petstopenjski) je za uporabo odličen. Boljših menjalnikov je v tem trenutku na trgu zelo malo, sploh pa v tem velikostnem in cenovnem razredu.
V kombinaciji s tremi motorji (tabela! ) je lahko i30 opremljen tudi s štiristopenjskim samodejnim menjalnikom, motorjev pa je v tem trenutku šest, kar glede na njihove zmogljivosti pomeni zelo razgibano paleto ponudbe, v kateri se najde skoraj vsak tipičen kupec i30 (po Hyundaievih predvidevanjih moški od 35 do 50 let). Na tiskovni konferenci ob krstni predstavitvi smo lahko med vrsticami prebrali, da na odobritev čaka tudi bolj športna različica i30 (motor in karoserija), vendar je v tem trenutku njegova usoda še negotova.
Gotovo pa je, da bo i30 CW (Crosswagon oziroma kombi) na voljo konec tega leta oziroma na začetku 2008. Nekoliko kasneje (predvidoma na začetku 2009) bodo celotno proizvodnjo tega avtomobila preselili iz Ulsana v Koreji na Češko, kar bo pomenilo predvsem krajše odzivne čase tovarne na zahteve posameznih trgov. Ob tem se seveda zastavlja vprašanje tehničnega sorodstva s Kijinim modelom C’eed; v osnovi gre res za soroden model, skupaj z za ta razred zelo sofisticiranim podvozjem, a je i30, poleg tega da je popolnoma drugačnega videza, drugače vzmeten (drugačni stabilizatorji, drugačna karakteristika blažilnikov . . ) in zato tudi v vožnji zaznavno drugačen avtomobil.
Kogar zunanjost i30 ne bo navdušila in če mu tudi notranjost ne bo ponudila razloga za razmislek o nakupu, bo nadvse prijetno presenečen, ko bo sedel za krmilo, še posebej če bo to i30 z enim od 1, 6-litrskih turbodizlov. i30 se namreč izjemno lepo pelje, ima prijazen volan, lepo vmesno pot med udobjem in športnim nenagibanjem karoserije ter zelo tiho notranjost brez tresljajev (turbodizla v nosu na podlagi zvoka in tresljajev ni mogoče prepoznati), menjalnik je, kot rečeno, odličen, motor pa je v spodnjem in srednjem območju vrtljajev zelo prožen ter tak v vsakem trenutku na voljo voznikovim željam in zahtevam.
Po prvih preskusnih kilometrih se zato interpretacija črke i ponuja sama od sebe: inteligentnost. S tem modelom je namreč Hyundai zelo inteligentno vstopil v do zdaj nekoliko ‘zanemarjen’, a v Evropi zelo pomemben avtomobilski razred. Tekmeci bodo morali vsaj s tehničnega zornega kota nanj gledati z velikim spoštovanjem.
Besedilo in foto: Vinko Kernc
Novo na Metroplay: "Naš največji uspeh je bil tudi strel v koleno" | Ivo Boscarol