Hyundai ix20

2. 11. 2010 | Tomaž Porekar
Deli

Manjši enoprostorci prihajajo v modo, čeprav jih sicer poznamo že kar nekaj časa. Ampak zdaj skoraj pri vseh znamkah ugotavljajo, da se okus kupcev spreminja in da hočejo krajše, višje in prostornejše avtomobile.

Hyundai bo tako konec leta ponekod v Evropi, pri nas pa januarja prihodnje leto, začel prodajati le 4, 1 metra dolg avtomobil zanimivega in dinamičnega videza in s kar primernim prostorom za pet potnikov in več prtljage, ki so mu nadeli neznačilno oznako ix20. X v oznaki je doslej pri Hyundaiu pomenil terenskost in štirikolesni pogon, zdaj pa v novi kombinaciji pomeni samo prilagodljivost in prostornost. Hyundai je doslej tistim, ki so ­iskali manjši enoprostorec, ponujal Matrixa, tako da je ix20 pravzaprav njegov naslednik.

Kako pa je z obliko? Se vam zdi obris avtomobila nekam znan? Seveda, tudi druga znamka koncerna Hyundai, Kia, že ponuja podoben avto in ga je krstila za Vengo. V videzu teh 'dvojčkov' je precej manj razlik, kot smo jih bili doslej vajeni od Cee'da in i30 ali od ix35 in Sportagea.

Vsekakor pa so, vsaj po piščevem okusu, pri Hyundaiu lepše oblikovali zunanjost. ix20 je zaradi potez, ki jih Hyundaievi oblikovalci imenujejo 'fluidic sculpture' (kar bi lahko pomenilo gibljivo oblikovanje), vsaj na videz zelo dinamičen in dobro skriva svojo višino 1, 6 metra, kar je okoli 20 cm več kot pri običajnih osebnih avtomobilih. ix20 bo zato všeč tudi tistim, ki si v avtomobilu želijo sedeti više in imeti boljši pregled nad prometnim dogajanjem.

Za to poskrbi zadovoljivo udoben vozniški sedež, ki ga že v osnovni različici lahko prilagajamo tudi po višini. Zadovolji tudi zasnova merilnikov, na preprost način so pred voznikom združene vse tiste stvari, ki jih s svojim pogledom moramo občasno preveriti. ix20 ima lahko v različicah z več opreme v sredini armaturne plošče še dodaten zaslon, tudi navigacijski del je lahko v njem, če se kupec odloči za to.

Notranjost pa predvsem zadovolji s prilagodljivostjo sedežev. Zadnjo klop lahko vzdolžno premikamo in tako ustvarjamo več prostora za potnike zadaj ali pa za prostor v sicer že dovolj zmogljivem prtljažniku. Klop je mogoče deliti v razmerju 60 : 40, lahko pa jo popolnoma prevrnemo in tako ustvarimo ravno dno povečanega prtljažnika.

Pri ix20 bodo na voljo štirje različno močni motorji. Bencinska sta dva, osnovni je 1, 4-litrski, najmočnejši pa ima prostornino 1, 6 litra. Oba poznamo že iz drugih Hyundaievih modelov. Enako velja za 1, 4-litrski turbodizelski motor, ki je na voljo v dveh različicah glede moči, pri Hyundaiu so jima nadeli oznaki 'low power' in 'high power'. Če pri manj močni ('le' 77 'konjev') še lahko zapišemo, da gre pač za motor, s katerim se je mogoče bolj posvečati varčni vožnji kot pa zelo hitremu napredovanju, potem motor enake prostornine z oznako 'high power' (90 'konjev') vsekakor ne zadovolji pričakovanj. Je podobno medel, res da največji navor zdrži do 2.750 vrtljajev, a ima tudi veliko preveč opravka zgolj s premikanjem več kot tono in četrt težkega avtomobila.

Ker tudi 1, 6-litrski bencinski svojo največ­jo moč razvije šele v visokih vrtljajih, se zdi, da bo moral Hyundai vsaj za nekatere kupce kar hitro dodati še kakšno zmogljivejšo motorno različico.

Omeniti velja še, da so za najbolj varčne pripravili še opremo z oznako 'blue drive', s katero se znižajo povprečja porabe in izpusta CO2 v ozračje. Odvisno od različice motorja sicer, je znižanje povprečja porabe pri obeh turbodizlih manjše (le 0, 2 litra na 100 km), pri bencinskih različicah pa večje. 1, 4-litrski bencinski v tej opremi porabi za 0, 4 litra goriva manj, 1, 6-litrski celo za 0, 5 litra manj. Do teh dosežkov se pride z dodatkom sistema stop in start (pri Hyundaiu ima oznako ISG), dodatnega upravljavskega menedžmenta alternatorja (AMS) in gum z manjšim kotalnim uporom.

A za običajno napredovanje iz kraja A v kraj B se lastniki ix20 najbrž ne bodo preveč pritoževali nad zmogljivostjo motorjev. Gledano v luči zmogljivosti in povprečne porabe, bo ponudba dovolj široka, da si bo vsak lahko izbral tudi cenovno najprimernejšo različico.

ix20 bo na voljo v dveh stopnjah opreme, z oznakama Classic in Comfort. Že v osnovni najdemo voznikov sedež, prilagodljiv po višini, oba prednja sedeža pa sta opremljena s tako imenovanimi aktivnimi vzglavniki, torej takšnimi, ki preprečijo hujše poškodbe ob trku drugega avtomobila v zadek, ko sila trka glave potnikov najprej vrže naprej, nato pa te kot bič udarijo nazaj. Vzglavniki morajo prestreči to gibanje. Ne moremo natanko potrditi, ali bo med varnostno opremo v vseh serijsko ESP, ker tega podatka za slovenski trg še ni. Hyundai pa napoveduje, da bo ix20 na preizkusu varnosti EuroNCAP dobil vseh pet zvezdic, tako da serijski ESP skoraj pričakujemo, če hoče biti ta avtomobil res varen.

Jasno je, da bo v ix20 na voljo tudi najrazličnejša druga oprema, od običajnega radia s CD do takega s priključki USB, AUX in še kaj, tudi električni dvigalki prednjih stekel. Serijsko sta v opremi Comfort tudi ključ za vstop brez odklepanja in gumb za zagon motorja. Pri izbiri barve notranjosti se lahko odločimo za črno ali peščeno v dveh odtenkih, na voljo je sedem različic sedežnih prevlek (in devet zunanjih barvnih odtenkov). Tudi dvodelno stekleno panoramsko streho (ki se dvigne ali povsem odpre) si lahko omislimo. Glede tega so se pri Hyundaiu zgledovali po tekmecih in predvsem družinskim mamam in očetom ponudili tisto, kar je pač že skoraj standardno v tem enoprostorskem razredu.

Vozni vtis je zadovoljiv, avto zelo dobro vodljiv, a občutek odvisen od motorne opreme (težji turbodizli nad prednjo premo) ali pa tudi od različnih velikosti gum. Lega na cesti zadovolji, zlasti zato, ker se kljub višini karoserija v ovinkih ne nagiba preveč. Udobje je za tako majhen avto kar presenetljivo (preizkus je potekal po zelo načetih cestah v okolici Dubrovnika). Dober vtis gre najbolj na rovaš zelo velike medosne razdalje (2.615 m).

Mlajši brat ix20 iz Hyundaieve družine se sicer od sestrične Venge najbolj razlikuje po zunanjosti. Vse drugo bo odvisno od cen, ki za Hyundai še niso znane. Tako se tudi kupcem (do novega leta) še ni treba odločiti, kateri je privlačnejši. Pa naj gre za zunanjost enega ali drugega ali pa kakšno drugo 'dinamiko', morebiti celo prostora …

Tomaž Porekar, foto: Tovarna

Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o svoji najljubši tehniki pomnjenja