Pozitivno presenečenje je bil že novi Sportage, zdaj pa so pri Kii ponudili še Niro, za katerega se, vsaj prvi hip zdi, da je več kot običajni hibridni avtomobil.
Z Nirom smo se sicer peljali že lansko jesen, a je bil avto še v fazi izdelave pa tudi vožnja v strogo nadzorovani koloni po korejskih cestah ne pusti pretiranega vtisa. Vseeno smo že takrat sumili, da bi Niro lahko bil dober avtomobil.
Zdaj je odvrgel tančico skrivnosti in se predstavil v vsej svoji lepoti. Zadnje je zapisano bolj poetično, a zagotovo se bo našel kdo, ki mu bo Niro tudi lep. Za njegovo obliko so poskrbeli oblikovalci ameriškega in korejskega oblikovalskega centra, dobro pa bi bilo, če bi pri oblikovanju sodelovali tudi evropski oblikovalci. Kakorkoli že, namen Kijinih oblikovalcev je bil ustvariti oblikovno športen avtomobil, ki bi razvajal tudi s prostornostjo in praktičnostjo manjših križancev. Pravijo, da so želeli združiti hibride (katerih prodaja vse bolj narašča) in majhne križance, ki pa so tako ali tako že nekaj let prodajni hit. In če odmislimo evropsko razvajene kupce (glede oblike avtomobila), je načrt uspel. Niro ponuja drugačno in tudi dinamično obliko (predvsem s športno strešno linijo), a bolj kot z zunanjostjo navduši z notranjostjo. Morda tudi to ne toliko oblikovno, a prostornosti in praktičnosti Niru res ne moremo oporekati. Zadaj se sedi več kot spodobno, prostora je dovolj v vse smeri. Jasno, sedežem morda manjka kakšen centimeter pri sedalnem delu, a to lahko vse bolj pogosto očitamo tudi evropskim izdelovalcem. Potnikom na zadnji klopi pa je na primer ob USB na voljo tudi 220-voltna vtičnica. In to seveda ni vse – vozniku in sopotniku je pod sredinsko konzolo namreč na dosegu roke prava elektrarna: dve 12-voltni vtičnici, priključka USB in AUX ter brezžično polnjenje za mobilne telefone.
V Niru se sedi dobro, merilnika, ki žal nista povsem digitalna, sta pregledna, pohvalno velik je zaslon z informacijami med njimi. Niro je nadpovprečno dobro opremljen, saj sprednji sedeži niso zgolj ogrevani, ampak so v primeru usnjenih prevlek tudi hlajeni. Serijska je navigacija, doplačilno je na voljo JBL-ozvočenje.
In pogon? S podvozjem najboljši del avtomobila. 1,6-litrski atmosferski motor ponuja 105 'konj', elektromotor jih doda še 44. Skupaj sistem ponuja 147 ter 256 nanometrov navora. Pogon je klasični vzporedni hibrid, a je v osnovi mišljeno, da elektromotor pomaga bencinskemu motorju. Zato Niro nima gumba za vključitev popolnoma električne vožnje, ki bi sicer lahko s polno baterijo trajala približno dva do tri kilometre. Vsi pogonski sestavni deli so spravljeni pod motorni pokrov, kjer družbo bencinskemu motorju (Atkinsonov cikel) delajo še združeni elektromotor, menjalnik, dva inverterja, konverter in seveda nadzorna elektronika. Menjalnik je v nasprotju z večino hibridov pohvalno dvosklopčni. Litij-polimerna baterija je spravljena za posodo za gorivo, torej pod zadnjimi sedeži. Sicer se ne baha z veliko močjo, kar pomeni, da se hitro izprazni, a se tudi hitro napolni. Rezultat? Preprosta vožnja in zelo ugodna poraba goriva. Seveda je ta močno odvisna od teže voznikove noge, a na približno 50-kilometrskem odseku, ki je vseboval tudi avtocesto, je poraba znašala zelo pohvalnih 3,9 litra na sto kilometrov. Vožnja z Nirom pa je lahko tudi precej bolj dinamična. To dovoljuje tudi povsem nova platforma, ki je na račun rabe aluminija precej lažja od preostalih, na katerih slonijo Kijini modeli. Tako Niro ni zgolj dolgočasen hibrid, res pa je, da je največja hitrost, ki jo doseže, le 162 kilometrov na uro.
Večina varnostnih sistemov v Niru žal ni serijskih, izbrati pa je mogoče sistem za zaviranje v sili, ki prepozna avtomobile in pešce, pametni tempomat, ki zna slediti avtomobilu spredaj, sistem, ki avto obdrži na svojem voznem pasu, pa tudi sistem za prepoznavo avtomobilov v mrtvem kotu in za prepoznavo avtomobilov, ki vozijo mimo, ko vzvratno zapuščamo parkirno mesto. Izpostavimo lahko še sistema Coasting Guide, ki vozniku svetuje, kdaj naj spusti pedal za plin in se izogne nepotrebnemu zaviranju pred križiščem ali zmanjšano omejitvijo hitrosti, ter Predictive Control, ki napolni baterijo pred vzponom in jo izprazni pred spustom. Pohvalno lahko Niro vleče prikolico, težko do 1.300 kilogramov.
Niro bo v Sloveniji na voljo septembra, takrat bo znana tudi njegova natančna cena.
Besedilo Sebastjan Plevnjak, foto tovarna