Prvič smo jo lahko videli na pariškem salonu. Presenetilo je dvoje: zrela in elegantna oblika in novo ime. Optima je namreč Kijina naslednica ne prav prepričljivega Magentisa.
Kia bo z Optimo v Evropo prišla prihodnje poletje, potem ko so jo že sredi letošnjega leta začeli prodajati v Južni Koreji in pred dobrim mesecem v Ameriki.
Ker je ta nova Kijina lepotica s svojo obliko vzbudila posebno radovednost, smo dobili priložnost, da se seznanimo z ameriško različico Optime. Poskus je potekal po sončnih kalifornijskih cestah, v Los Angelesu in Irvinu. Tam, kjer ima Kia tudi svojo ameriško centralo in oblikovalski studio.
Optima že kot pločevinasta lepotica ni zaman zbujala navdušenja. Prepriča tudi med vožnjo. Kii in njenemu
oblikovalskemu šefu Petru Schreyerju je uspelo narediti primerek avtomobila višjega srednjega razreda, ki bo prepričal marsikaterega kupca, ki je imel doslej v svojem nakupnem načrtu Passata, Mondea, Insignio, Avensisa, Accorda ali Mazdo6.
Pod motornim pokrovom preizkušene Optime je sicer deloval 2, 4-litrski štirivaljnik, ki zmore okoli 200 (ameriških) 'konj'. Povezan s šeststopenjskim samodejnim menjalnikom je za ameriški način vožnje kar primeren stroj.
Ne sicer najhitrejši odziv motorja na pritisk na plin je pač posledica samodejnega menjalnika, ki je narejen predvsem po zahtevah ameriških kupcev. Ti bolj častijo udobje kot strupen pospešek.
Je pa zato hvale vredno ameriško udobneje prirejeno mehko vzmetenje, ki sicer res omogoča malenkostno bolj poudarjeno nagibanje Optimine karoserije med hitro vožnjo v ovinkih, zato pa dobro 'požira' vse neravnine kalifornijskih cest.
Zadovolji tudi občutek volanskega mehanizma. Čeprav gre za sodoben elektromehanski podporni sistem, dobiva voznik dovolj sporočil izpod koles in je tudi dovolj natančen glede vodljivosti.
Zelo prepriča tudi notranjost. Ergonomija v kokpitu je zgledna, vse se zdi na svojem mestu kot pri kakšnem nemškem vzorniku. Tri merilnike v isti ravnini dopolnjujejo še tri prezračevalne reže ter informacijski zaslon (na dotik) v sredini armaturne plošče kot podaljšek sredinske konzole.
Številni upravljavski gumbi na (odlično oprijemljivem) volanskem obroču tudi ne motijo, saj so dokaj logično razporejeni. Prestavna ročica (resda samodejnega menjalnika) je na pravem mestu.
Zanimive in okusne so se zdele kombinacije različnih barv oblog notranjosti (temnejši deli armaturne plošče in svetlejše sedežne prevleke). Tudi prostornost potniške kabine je zgledna, s primernim prostorom za kolena višjih potnikov na zadnjih sedežih.
Z več kot 500-litrskim prtljažnikom bo Optima zadovoljila tudi družinske počitniške potrebe.
Seveda je do takrat, ko bomo lahko vozili evropske različice Optime, še približno pol leta. A za zdaj se ob prvem vtisu z njo že cedijo sline. Kia pa (tudi z Optimo) dokazuje, da se hitro približuje veliko bolj uglednim avtomobilskim znamkam.
Iz prve roke: glavni oblikovalec Kie Peter Schreyer
Avto magazin: Optimina oblika preseneča, opazovalec ima vtis, da gre za veliko večji avtomobil, kot je v resnici.
Schreyer: Predvsem smo se trudili, da bi Optima vzbujala občutek elegance. Hkrati pa smo pri njeni obliki bolj poudarili primerne proporce. Uglajenost smo poskušali doseči tudi tako, da motorni del in prtljažnik skladno prehajata v kabino. Pri avtomobilih s prednjim pogonom je to včasih teže doseči, ker moramo zaradi motorja, nameščenega pred prednjo premo, dovoliti večji prostor spredaj. A s spretnim oblikovanjem je mogoče najti skladnost celotne zgradbe.
Avto magazin: Kako pa opredeljujete značilen Kijin videz z lučmi in masko?
Schreyer: Kia ni premijska znamka, kjer bi lahko bili vsi njeni modeli skoraj enaki. Zato sicer uporabljamo skupne elemente, a ti pri različnih modelih poskušajo le nakazati, da gre za isto znamko, model pa mora imeti vsaj svoj izraz.
Avto magazin: Ali bo štirivratna limuzina edina karoserijska različica za Optimo?
Schreyer: Glede na to, na kako dober odziv pri kupcih je Optima naletela na domačem trgu in v Ameriki, se lahko prav kmalu zgodi, da jo bomo izdelovali še kje drugje, ne le v južnokorejski tovarni. Če bo tako, pa je druga različica, karavanska, ki smo jo pripravili, tudi možna.
Tomaž Porekar, foto: tovarna