Alfa se vrača. To je bilo jasno že z Giulio, zdaj pa Italijani s Stelviom rušijo nove mejnike. Seveda in zgolj (vsaj zaenkrat) z najboljšima različicama Quadrifoglio.
Na začetku letošnjega leta smo s Stelviom prve testne kilometre prevozili v okolici St. Moritza oziroma po okoliških prelazih. Jasno, tudi zato, ker je tam prelaz Stelvio, po katerem je Alfin Stelvio dobil ime. Že takrat smo Italijanom sicer nejeverno prikimavali, ko so zatrjevali, da so združili Alfin DNA in predstavnika SUV-razreda, po vožnji z najmočnejšo različico pa se moramo z njimi povsem strinjati.
In zakaj Alfa Romeo Stelvio? Prelaz Stelvio z višino 2.757 le za 13 metrov zaostaja za najvišjim evropskim prelazom, francoskim Col de L’lseranom. Četudi ni najvišji, pa velja za lepšega in pohvali se lahko tudi z eno od najlepših, najatraktivnejših in najtežjih cest. Po njej se sprehajajo turisti, trpijo kolesarji (tudi na dirki Giro d’Italia) in uživajo avtomobilisti. Z južnotirolske strani se cesta na dolžini 25 kilometrov dvigne za več kot 1.800 metrov. Pri tem izstopajo številne serpentine oziroma ostri zavoji, ki vozniku dvigujejo adrenalin, popotniku pa zagotavljajo čudovite panoramske razglede.
Z vsem napisanim v mislih so se Italijanski inženirji lotili izdelave Stelvia. Predvsem pa ob dejstvu, da se je z Alfinim Stelviom mogoče prek Stelvia peljati dobro in predvsem hitro. To pomeni, da morajo biti usklajeni motor, menjalnik in podvozje. Že pri običajnih različicah so te stvari precej uigrane, v različici Quadrifoglio pa ...
Najbolj idealen kraj za preizkušanje tako zmogljive različice pa zagotovo ni prelaz Stelvio. Ne, tak kraj je cesta, ki leži povsem na drugem koncu sveta in ki jo, po čudežnem naključju, v zimskem času prav tako včasih prekrije sneg. Res le redkokdaj, večino časa je ta cesta obsijana s soncem. In to s tistim pravim. Cesta Jebel Jais se namreč dviguje iz puščavskega mesta Ras Al Khaimah (uro vožnje od nam bolj znanega Dubaja) do 1.934 metrov nadmorske višine. S tem je Jebel Jais oziroma njen vrh tudi najvišji vrh v Združenih arabskih emiratih. In če vemo, da je bila gorska cesta Jebel Jais oziroma Jebel Hafeet že ničkolikokrat nagrajena z nazivom najlepše gorske ceste za vožnjo s hitrimi avtomobili, je jasno, da je pravi poligon za avtomobilske navdušence. O tem so nas nenehno prepričevali tudi nasproti vozeči se vozniki v različnih Porschejih, Nissanih GTR ali Fordovih Mustangih. Ja, za prave adrenalinske navdušence je to res pravi raj. Sploh v zadnjih letih, saj so jo leta 2015 povsem prenovili in podaljšali do že omenjenega vrha. Zdaj ponuja neštete ovinke, in ker je hkrati zelo široka, se je mogoče po njej peljati, verjemite mi, res zelo hitro. Toda ker nesreča nikoli ne počiva, je v skoraj vsakem ovinku betonska ograja obarvana v različne avtomobilske barve, kar pomeni, da v njej končajo številni neprevidneži. Seveda tudi zato, ker jim med drugim manjka vozniškega znanja ali pa se morda nanjo podajo z napačnim avtomobilom. Nam z Alfo Romeo Stelvio Quadrifoglio ni bilo hudega.
Stelvio Quadrifoglio se tako kot njegova mlajša sestra ponaša z 2,9-litrskim šestvaljnikom, ki mu pomagata še dva turbo puhala. Vendar je zdaj ta motor prvič združen s štirikolesnim pogonom Q4, zato je osnova sicer res enaka, kar precej delov pa je spremenjenih oziroma prilagojenih štirikolesnemu pogonu. Bistvo pa ostaja enako – 510 'konjev' in 600 njutonmetrov navora ter odličen osemstopenjski samodejni menjalnik, ki je posebej prilagojen in v voznem položaju Race prestavi v le 150 milisekundah. Z njim lahko voznik upravlja tudi prek velikih aluminijastih lopatic za volanskim obročem, ki se pohvalno ne vrtijo, temveč so vedno na svojem mestu. Številni sicer trdijo, da je motor izposojen kar pri Ferrariju, a vendarle ni čisto tako. Res je, da so ga izdelali inženirji, ki so prej svoje delo (in to več let) opravljali pri poskočnem konjičku, toda, kot nam je zatrdil eden od glavnih inženirjev pri razvoju motorja, hoteli so, da ima motor dušo. Da se oglaša prepoznavno, kot so se nekoč Alfe že oglašale, in da voznik ne občuti, da motorju pomagata dva turbo puhala. Želeli so, da bi se motor obnašal kot atmosferski, da bi skozi celotno območje vrtljajev deloval zmerno in odločno. In priznati moramo, da jim je delo res dobro uspelo. Pri odločnem pospeševanju v nižjih prestavah nikoli ne dobiš občutka, da moč pojenjuje, ampak pospeševanje vedno preseka menjalnik zaradi potrebe po prestavljanju v višjo prestavo. In če zdaj že prepoznavni izbirnik vožnje DNA prestavimo v položaj Race (ki ga ima samo različica Quadrifoglio), je vožnja popoln užitek. In poezija za ušesa. Moč motorja poskrbi za izstrelitev z mesta. Do 100 kilometrov na uro Stelvio Quadrifoglio potrebuje le 3,8 sekunde. In ko je mogoče, se pospeševanje konča šele pri številki 283 kilometrov na uro! Vse to spremlja zvok motorja, ki ga izpušne cevi interpretirajo kot znani Italijanski operni pevci ...
Ja, Stelvio Quadrifoglio je resnično izdelek, kaj izdelek, zverina. Dokazano, saj se ponaša tudi z najhitrejšim prevoženim krogom na Nürburgringu, za kar je potreboval le sedem minut in 51,7 sekunde. Najmanj med vsemi svojimi vrstniki v SUV-razredu.
A Stelvio Quadrifoglio ni le dirkalnik. Je prav tako čisto spodoben križanec. Med običajno vožnjo sistem Q4 moč preusmerja zgolj na zadnjo os, v trenutku, ko je potrebno, pa lahko do 50 odstotkov moči preusmeri tudi k sprednji osi. Quadrifoglio se ob že omenjenem položaju Race (ki ga izberemo prek vrtljivega gumba za izbiro voznega položaja) ponaša še s prilagodljivim podvozjem (CDC - Chassis Domain Control), kjer lahko tudi v položaju Race izberemo nežnejše vzmetenje (Alfa Link Suspension), ter mehanskim samozapornim diferencialom na zadnji osi za še boljši oprijem v zahtevnih voznih razmerah. Za odločno zaustavitev lahko poskrbijo še keramični zavorni koluti.
Ob naštetem voznik mirno prezre nekaj nespretnih detajlov, ki večinoma izhajajo iz notranjosti. Potniški prostor je še vedno precej minimalističen, hkrati bi lahko bil bolj 'dirkaško' naravnan. Pridih športnosti poudarja alkantara, s katero so prevlečeni sedeži in del volanskega obroča, končno pa se Alfa lahko pohvali s povezljivima sistemoma Apple CarPlay in Android Auto, kar daje upravljanju avtomobila nove razsežnosti. Tudi Quadrifoglio se jasno ponaša z vsemi varnostno-asistenčnimi sistemi, ki so na voljo v običajnih različicah, prav tako lahko kupec izbere sklop 14 zvočnikov, pod katere se je podpisal Harman Kardon.
Zadnje sicer ni nujno, saj za zvok poskrbijo motor, menjalnik in izpušni sistem, vendar je že tako, da si takšne avtomobile omislijo predvsem tisti ljudje, ki imajo denar, ne tisti, ki se s takšnimi avtomobili znajo tudi hitro peljati. In s Stelviom Quadrifoglio se je res mogoče peljati zelo hitro. Tudi zato drži – Stelvio je najprej Alfa Romeo in šele nato križanec.
besedilo: Sebastjan Plevnjak · foto: Sebastjan Plevnjak, Alfa Romeo
Novo na Metroplay: Jan Plestenjak iskreno o enem najbolj čustvenih trenutkov njegove glasbene kariere