Če bi Japonci naredili X5, ML-a ali Q7, bi bil videti nekako takole.
Mazda CX-9 nas je v vseh pogledih navdušila, zato se je ob dvotedenskem druženju s tem velikim japonskim SUV-om ves čas zastavljalo vprašanje, zakaj zaboga ni na prodaj tudi pri nas.
In da razčistimo takoj na začetku: CX-9 v Evropi še vedno ne morete uradno kupiti prek Mazdine trgovske mreže, pa čeprav je minilo kar precej časa, odkar so Japonci CX-9 že kazali na salonu v Moskvi in s tem vsaj posredno napovedovali, da bo ta avtomobil na voljo tudi evropskim kupcem.
No, baje pri Mazdi pred začetkom prodaje svojega največjega 'terenca' aktivno razvijajo dizelski motor za 'evropsko' CX-9. Še vedno je sveža izkušnja s prodajo manjše sestre CX-7, ki je bila sprva na voljo le z bencinskim motorjem, kar se ni izkazalo za prav posrečeno strategijo.
In bi se seveda še toliko manj pri CX-9, ki jo poganja šestvaljni, bencinski, pri Fordu sposojeni pogonski ameriški mlin, ki zmore 204 kilovatov in v kombinaciji s šeststopenjskim samodejnim menjalnikom zahteva vsaj 14 litrov goriva za 100 prevoženih kilometrov.
No, naše testno povprečje smo namerili na daljših vožnjah med križarjenjem po Floridi, kjer so nam Mazdini velemožje prijazno odstopili testno CX-9 z vso možno opremo. Pri mestni vožnji in pri evropskem načinu vožnje, brez uporabe tempomata in pri nekoliko večjih hitrostih, bi CX-9 nedvomno popila še dva do tri litra več.
Za takšen tip vozila in za takšen pogonski agregat to sploh ni velika poraba, a za relativno varčnih dizlov vajenega kupca je to seveda preveč. In tega se zavedajo tudi snovalci, zato verjamem, da zares čakajo na dizelski agregat, primeren za CX-a, preden ga ponudijo tudi na stari celini.
A spoštovana publika, ko bo avto enkrat na voljo s takšnim agregatom, sem sam prvi v vrsti zanj. Mazda CX-9 je odličen avtomobil, ki v celoti zadovolji vse potrebe še tako razvajenega kupca. Kot bi rekel moj pokojni ded: kdor se v CX-9 zmrduje in viha nos, je navaden 'hohštapler'!
Avto navdušuje z odlično izbranimi materiali in izvrstno izdelanimi detajli. Njegova notranjost je nezmotljivo Mazdina in z visoko sredinsko konzolo, dirkaško majhnimi merilniki in športnim volanom CX-9 povzema Mazdino oblikovalsko noto zoom-zoom, ki sta jo ob zadnji Mazdini liniji začeli nova MX 5 in RX 8.
Da vsak avto ne glede na svojo limuzinsko naravnanost izza volana deluje kot športni avto, je sicer bavarska odlika, zdaj pa je to značilno tudi za Mazdo. CX-9 ponuja odlično sedenje, prvovrstno usnje v notranjosti, vse tehnične dodatke, prostornost in dobro preglednost iz vozila.
Ker smo med našim popotovanjem po Ameriki vsako leto na tesnem s prostorom, nam je bila Mazda še posebno všeč, saj se nas je v njej enkrat peljalo tudi osem! ! ! In to odraslih moških. Okej, Mazda je sicer registrirana za sedem ljudi, ampak gre. Tudi osem.
Razveseljivo je, da sta zadnja sedeža (sicer skrita v dno prtljažnika) zares dovolj velika in prostorna tudi za odraslo osebo, in ne le za predšolskega otroka. Kot rečeno, sedem odraslih je vsakodnevno gostovalo v Mazdi CX-9, ob odhodih na letališče in z njega pa tudi osmerica. In ja, kljub izvlečenemu šestemu in sedmemu sedežu je še vedno ostalo dovolj prtljažnika za prtljago.
V kovinsko modri barvi in s svetlim usnjem v barvi bele kave je testni CX-9 deloval zelo elegantno. K temu so pripomogli številni kromirani dodatki (obrobe, maska, kljuke na vratih, izpušne cevi) in zajetna lita platišča. Oblikovno od zunaj avto močno spominja na manjšo Mazdo CX-7 in sprva je avtomobila marsikdo celo zamenjal, a le, dokler se nismo na semaforju ustavili ob kakšni CX-7, ki je delovala kot maketa naše devetice. Smešno!
In s čim nas je poleg oblike, notranje ergonomije in prevozne kapacitete še navdušil ameriški japonec? Z odlično opremo.
Z nadvse uporabnim elektro-hidravličnim odpiranjem in zapiranjem prtljažnih vrat (se vam ne zdi, da bi to danes moral imeti že vsak karavan? ? ), prostornim prtljažnikom, logičnim in uporabniku prijaznim večopravilnim volanskim obročem, vžigom vozila brez ključa (pametni ključ), številnimi in tipično ameriško velikimi odlagalnimi mesti, z zajetnim in za dotik občutljivim zaslonom navigacijske naprave, z zmogljivo klimatsko napravo in divjimi ksenonskimi žarometi, s pospravljeno in urejeno armaturno ploščo ter s sistemom za opozarjanje na vozila v mrtvem kotu. Saj poznate to, kajne?
Z zvočnim signalom vas senzorski sistem s piskanjem in z utripanjem opozorilne lučke v levem ali desnem vzvratnem ogledalu opozarja, kadar se med vožnjo vozilo pojavi v vašem mrtvem kotu – nadvse uporabno in koristno pri menjavi pasu ali pri prehitevanju.
Skratka, Mazda CX-9, ki je v primerjavi z evropskimi cenami tovrstnih vozil na prodaj od smešnih 26.000 USD (pribl 20.000 EUR), je avto, za katerega trdim, da ponuja vse. In vsakomur. Kdor si upa trditi, da avto ne zadovoljuje njegovih potreb in pričakovanj, bi se moral resno zamisliti. Vse, kar je več in dražje, je samo še stvar marketinga, prestiža in kompleksov.
Gaber Keržišnik, foto:? Bor Dobrin