Če bi gledali z rentgenskimi očmi, bi pod kožo tega novega kabrioleta videli sledi razreda C.
Zakaj so ga poimenovali E, pri tem ni povsem jasno, še manj razumljivo pa je, da med tekmece tega novinca ne štejejo, denimo, Beemvejeve odprte Trojke ali Volvovega C70.
Ampak svet je vsaj na tem področju demokratičen, hvala bogu, lahko bi mu rekli tudi F, P ali Pi, kot grška črka. Pomembno je, da morebitni kupec pogleda v podatke z zunanjimi merami (spomnimo: tale E meri slabe 4, 7 metra v dolžino) in ta avtomobil ustrezno uvrsti.
Še bolje je, če ga lahko preizkusi, sede vanj in na zadnji sedež posadi tistega, ki bo tam sedel. Tam namreč ni nekih prostorskih čudežev: E Cabriolet v drugi vrsti ponuja dva odlična, prostorsko udobna sedeža, a z dokaj malo prostora za kolena in za noge na splošno. Za tolažbo: pri tekmecih ni nič bolje.
Tehnika pa pravi takole: platforma je Cejeva, a prilagojena. Da bi dosegli vtis razreda E, so lepi, elegantni kabrioletski karoseriji nadeli nekaj značilnih Ejevih elementov (luči) in vse skupaj uskladili tako, da gre za skladno, nekoliko športno in morda na trenutke celo agresivno podobo. In so tako z njim zaključili družino razreda E: po limuzini, kombiju ter kupeju je zdaj tu še kabriolet.
Ključna razlika v primerjavi s kupejem je, jasno, nad glavami. Serijska in na novo razvita 'akustična' mehka streha pomeni, da so jo izdatno zvočno (obljubljajo povsem nemoten telefonski pogovor prek Bluetootha pri hitrosti več kot 200 kilometrov na uro) in toplotno (njena skupna debelina znaša 23, 5 milimetra) izolirali ter da se, kot vse več tekmecev, niso odločili za trdo zložljivo streho.
Ta sicer prinaša nekatere prednosti, je pa treba hkrati priznati, da je več kot 80-letno tradicijo štirisedežnih kabrioletov z mehko streho treba negovati. In da je, dokler s skoraj 50 tisoč evri viška v žepu še vedno hodijo pretežno ljudje, ki jim vetrnjaštvo kaj pomeni le v povezavi s platneno streho, takšna odločitev tudi smotrna.
V povezavi s tradicijo ter z avantgardnostjo te znamke je pri tem E Cabrioletu še nekaj pomembnih zadev. Prvič, streha se odpre ali zapre v okoli 20 sekundah in pri hitrostih do 40 kilometrov na uro. Drugič, na voljo je zračni šal Airscarf, temu avtomobilu prilagojen in odslej z nastavljivimi režami.
In tretjič, novost, imenovana Aircap (zračna kapa), spretno izkorišča fiziko zračnih tokov tako, da je ob njeni pomoči (ter ob dvignjenih bočnih šipah) znotraj zelo malo vrtinčenja zraka.
Aircap sestoji iz spojlerčka na vrhu prednje šipe, ki se na ukaz dvigne za približno šest centimetrov in s seboj potegne mrežico. Spojler vodi zrak prek glav zadnjih potnikov, mrežica pa skrbi, da v potniškem delu ne nastaja neprijeten podtlak.
Drugi integralni del tega sistema, ki v Nemčiji stane okoli 700 evrov doplačila, sta zadnja vzglavnika, povezana z mrežico, ki se pri aktiviranju zračne kape nekoliko dvigneta.
Prednost Aircapa je tudi v tem, da je klimatska naprava pri odprti strehi hitrejša in s tem učinkovitejša ter da so pri učinkoviti zaščiti pred vetrom še vedno na voljo štirje sedeži. Kljub temu so za nejeverne predvideli tudi prostor za klasično vetrno mrežo, a ta štirisedežni kabriolet spremeni v dvosedežnega.
Tu je treba omeniti še samodejno klimatsko napravo, ki se drugače odziva v treh primerih: ko je streha poveznjena, ko je pospravljena ali ko je (pri pospravljeni) aktiviran sistem Aircap. Mehka streha se seveda pospravi v zadek, pri tem prtljažniku 'ukrade' 90 litrov prostornine ter ga tako pomanjša na 300 litrov.
Tudi tehniki, vključno z varnostnimi elementi in udobnim podvozjem, gre na račun tradicije zaupati. Za začetek pa so v Stuttgartu pripravili sedem motorjev, ki se s svojo učinkovitostjo lepo dopolnjujejo z drugimi varčnimi ukrepi: delovanjem črpalk (volanski servo, gorivo) le takrat, ko je potrebno, elektronsko (varčno) vodenim delovanjem alternatorja, gumami z majhnim kotalnim uporom ter zelo dobro aerodinamiko, pri kateri znaša (ob zaprti strehi) količnik zračnega upora le (menda v svojem razredu rekordnih) 0, 28.
Pri Daimlerju pravijo, da imajo tipični kupci tega avtomobila svoje (najbrž seveda uspešno) podjetje ter da se po dolgem in napornem dnevu radi nagradijo z vožnjo brez strehe. Takrat odvržejo svojo dnevno poslovno krinko in postanejo to, kar v resnici so. In temu navsezadnje služijo tovrstni avtomobili . .
Aircap in zračni upor
Trije inženirji so pet let razvijali le ta uporaben dodatek. Najbolj so se posvetili elektromotorju z 9.000 vrtljaji v minuti ter ustrezno majhnemu prenosu (kar sedem zobniških predležij! ), zaradi katerega je razpoložljivi navor na koncu pet njutonmetrov. Morda še o količniku zračnega upora: če so šipe dvignjene, streha pa pospravljena, znaša ta količnik 0, 33, s spuščenimi šipami ali z aktiviranim Aircapom pa 0, 38.
Slovenija
Kot je že dolgo v navadi, pri zastopniku že sprejemajo prednaročila, znane pa so tudi cene. Najcenejši je E 220 CDI (48.000 evrov), za 480 evrov je dražji E 200 CGI. Najdražji E 500 stane 86.820 evrov. Prvi avtomobili bodo k slovenskim kupcem prišli junija.
Vinko Kernc, foto: Vinko Kernc
Novo na Metroplay: Jan Plestenjak iskreno o enem najbolj čustvenih trenutkov njegove glasbene kariere