Pri Mercedesu se z novim razredom E očitno niso šalili: ne le da je večji in udobnejši, a hkrati varčnejši, dodali so mu tudi cel kup elektronskih asistenčnih (in infozabavnih) sistemov, ki ga postavljajo na vrh razredne lestvice.
Novi E je v primerjavi s predhodnikom seveda zrasel, predvsem v dolžino (širina in višina sta celo malenkostno manjši), kar je opazno tudi na zadnjih klopi. Seveda se ta ne more primerjati s tisto v razredu S, a to niti ni namen novega E. Ta je, očitno, predvsem želel postati tehnološko najrazvitejši avto vsaj svojega razreda, če že ne nasploh.
Zato je na primer na voljo tudi kot priključni hibrid – pa čeprav je priključno-hibridna tehnologija ena od manj tehnološko naprednih delov avtomobila. Novi razred E namreč močno izstopa pri elektronski varnostnih sistemih in infozabavnosti.
A vseeno: lotimo se najprej priključno-hibridnega pogonskega sistema. Ta se v E 350 e od tistega v manjšem C 350 e ne razlikuje veliko. Štirivaljni, 211-'konjski' turbo bencinski štirivaljnik je enak, elektromotor (nameščen pred sedemstopenjski samodejni menjalnik) pa ima 65 kilovatov, torej 5 več kot tisti v priključno-hibridnem razredu C. Zato je za 5 kilovatov večja tudi sistemska moč (skupaj torej največ 210 kW oziroma 286 'konjev'), s 550 njutnmetri navora pa se takšen pogonski sklop tudi zlahka kosa z bolj zmogljivimi dizli.
Baterija je seveda litij-ionska in ima kapaciteto (kot v razredu C) 6,2 kilovatne ure, zaradi nje pa je prtljažnik dobil nekajcentimetrsko stopnico na dnu in nekaj manjšo prostornino. Elektrike v njej je dovolj za uradno (po standardu ECE) 30 kilometrov vožnje, v resnici pa je treba to številko zmanjšati za (vsaj) petino. Le na elektriko se E 350 e požene do 130 kilometrov na uro, skupaj pa je pogonski sklop zmožen zagotoviti 6,2-sekundni pospešek do 100 kilometrov na uro in 246 km/h najvišje hitrosti. Poraba bencina? Uradno 2,1 litra za 100 prevoženih kilometrov. Baterija se na hitri polnilni postaji ali na domačem wallboxu zmore napolniti v uri in pol (vgrajeni polnilnik ima moč 3,6 kilovata), za polnjenje iz običajne vtičnice pa bodo potrebe kake tri ure.
Kljub priključno-hibridni tehnologiji se pri Mercedesu v razredu E niso odpovedali dizlom. Prav nasprotno, E je dobil popolnoma novo generacijo štirivaljnih dizelskih motorjev, ki se bo postopoma širila tudi v preostale modele. Novi OM 654 je krajši in kompaktnejši od predhodnika (v ta namen so zmanjšali razdalje med valji), iz 1.950 kubičnih centimetrov pa so Mercedesovi inženirji za začetek izvlekli 194 'konjev'. pozneje bo sledila še šibkejša, 150-'konjska' različica, že zdaj pa je novi E na voljo še s šestvaljnim, 258-'konjskim' dizlom z oznako 350. Oba motorja sta v novem E že na voljo, serijsko v kombinaciji z novim devetstopenjskim samodejnim menjalnikom, ki ga uporablja tudi 350 e (ta bo na voljo čez nekaj mesecev). Na bencinski strani si je mogoče ob začetku prodaje E omisliti z dvolitrskim turbo štirivaljnikom s 184 'konji', seveda pa to ni edina bencinska različica. Za hitrejše bo na voljo E 400 (3,5-litrski V6 z 245 kilovati oziroma 333 'konji) s štirikolesnim pogonom 4Matic, ter 245-'konjska' različica dvolitrskega motorja z oznako E300 in 245 'konj'. E 400 4Matic smo lahko preizkusili tudi na dirkališču in čeprav gre seveda za udobno limuzino, ki je namenjena udobnemu prevozu in ne dirkanju, se je E 400 4Matic kar izkazal. Dokler je voznik natančen in dovolj nežen, zna biti zelo hiter in uravnotežen, na grobe ukaze pa se odzove z varnim, izrazitim podkrmarjenjem.
V novem razredu E seveda ne manjka elektronskih pomočnikov za varnejšo vožnjo, vključno z že znanim aktivnim volanom, ki sproti popravlja smer znotraj voznega pasu ter samodejnim zaviranjem za preprečevanje trčenja, ki deluje do hitrosti 200 kilometrov na uro. V nekaterih modelih si je mogoče omisliti (ali celo spada v serijsko opremo) zračno vzmetenje, novi E pa poleg tega prinaša še nekaj popolnoma novih tehnologij. Tako prepoznava pešce, ki stojijo pred prehodom, in nanje opozori voznika (in tudi zavira, če pešec stopi na cesto in tega ne stori voznik), do hitrosti okoli 60 kilometrov na uro pa v zastojih vozi sam. Ob tem si ne pomaga le z robnimi črtami na cesti, temveč zna tudi (kadar teh ni) enostavno slediti vozilu spredaj (vse do 130 km/h). Poleg tega zna sam menjati pasove, kadar je to varno, ob vožnji v zastojih pa samodejno spelje do 30 sekund po ustavitvi. Njegov aktivni tempomat se zna sam prilagajati omejitvam – in tako je še korak bližje popolnoma avtonomni vožnji.
In seznam trikov, s katerimi se lahko pohvali novi E, se tu še ne konča: odklepati in zaklepati ga je mogoče s pametnim mobilnikom (zaradi neodzivnosti Appla za zdaj le s preostalimi pametnimi telefoni, ki imajo čip NFC), v garažo ali iz nje (ali parkirnega mesta), ga je mogoče zapeljati od zunaj, s pametnim mobilnikom (iOS in Android), info-zabavni sistem ima dve mini sledilni ploščici na volanu, s katerima voznik intuitivno in preprosto upravlja vse funkcije. Merilniki so lahko popolnoma digitalni – v tem primeru je pred voznikom ogromen, širok zaslon, sestavljen iz dveh LCD-jev z odlično ločljivostjo in oblikovanjem vsebin, prikazanih na njiju. Tu so pri Mercedesu naredili ogromen korak naprej. Seveda se zna avto povezati s spletom, ta lastnost pa mu omogoča tudi 'pogovarjanje' z drugimi podobno opremljenimi vozili na cesti, pametnimi prometnimi znaki, centri za nadzor prometa ... Ta tehnologija Car to X pomeni, da zna avto voznika opozoriti, da se za ovinkom skriva v nesrečo udeležen avtomobil – če ima seveda tudi ta vgrajeno podobno tehnologijo.
Če k temu dodamo še nove večsegmentne oziroma matrične LED-žaromete (ti so zdaj zmožni še natančnejšega in hitrejšega preklapljanja posameznih svetlobnih elementov, teh pa je sedaj kar 84 na žaromet), je jasno: pri novem razredu E so Mercedesovi razvojniki tehnološko ciljali v sam vrh. In zadeli.
Dušan Lukič, foto tovarna
Novo na Metroplay: Jan Plestenjak iskreno o enem najbolj čustvenih trenutkov njegove glasbene kariere