Po kapljicah . . Velikokrat je najpomembnejši ali vsaj izjemno pomemben uvod. In to velja tudi za avtomobile.
Že stari Seneka je rekel, da je za razumevanje celote bolje, če jo odkrivamo po delih. Pri novi Merivi gre prav za to: že v splošnem se javnost na novosti ne odziva dobro (spremembam so a priori naklonjeni le redki), tale nova vrata pa so še posebej na udaru. Ljudje namreč sklepajo o vsebini, še preden preberejo stavek do konca.
Če smemo verjeti Oplovim inženirjem (in praksa že tako kaže), potem so z varnostnega (pa ne le s tega, da ne bo pomote), nov sistem vrat dodelali dovolj popolno, da mu smemo zaupati. A vse to ste lahko podrobno izvedeli že v prejšnji številki Avto magazina.
Zadnja bočna vrata nove Merive seveda niso edina vsebina tega avtomobila, so pa zagotovo najbolj udarna. In na prvem kratkem preizkusu smo se lahko prepričali, da je rešitev v številnih pogledih precej bolj praktična kot klasična izvedba.
Verjamemo, da obstajajo tudi primeri, ko prednosti ni, ali se celo pokaže, da je klasična rešitev boljša, koliko pa je takšnih primerov, bo pokazal čas. In to že v tem letu.
Ena izmed možnih točk spotike javnosti je tudi zunanji videz in znotraj tega 'zlomljena' spodnja bočna okenska črta. Tudi tu velja, da gre do neke mere za novost v avtomobilskem svetu, in zelo verjetno je, da se bo debata na to temo končala hitreje, kot bi si morda predstavljali.
Nova Meriva pa je v celoti jasno nadaljevanje oblikovalske zgodbe, ki jo je začrtala Insignia, in dva koraka naprej od Merive, ki je ta hip še vedno na trgu. Še bolj kot za zunanjost – še vedno trdimo, da je aktualna Meriva prav čeden izdelek (a gre čas tudi v avtomobilski modi pač naprej) – to velja za notranjost.
Znotraj je namreč nova Meriva veliko bolj odrasla; ne le prostornejša, ampak tudi bolj domišljeno zasnovana in izdelana, oblikovalsko opazno naprednejša, ergonomsko dorečena, verjetno največji napredek pa so storili uporabljeni materiali. Ne smemo pa pozabiti tudi možnosti izbire več barvnih kombinacij, kar doslej pri Merivi ni bilo mogoče.
Iz pričujočih fotografij je razvidno, da smo imeli možnost (prav na kratko) preizkusiti še zakamuflirano novo Merivo, torej smo se z njo vozili še v času, ko pri Oplu niso dovolili javnega fotografiranja.
Preizkus je bil tudi spretno postavljen v večerni čas, torej v čas teme, ko smo bili – gostemu prometu v okolici Rüsselsheima navkljub – precej neopaženi.
Kratek preizkus dveh po moči različnih 1, 4-litrskih turbobencinskih motorjev (šibkejši s pet-, zmogljivejši pa s šeststopenjskim ročnim menjalnikom) zaradi okoliščin v prometu (gostota prometa in omejitve na lokalnih cestah ter v naselju) ni bil dosti poveden, je pa pokazal precejšnjo razliko med obema pogonskima strojema oziroma med tako gnanima Merivama.
Šibkejša je resnična interpretacija 'downsizinga' (zmanjševanja prostornine motorja) in je namenjena bolj umirjenim voznikom, močnejša pa že vnaša nekaj več dinamike v vožnjo, saj je motor opazno poskočnejši in prožnejši – zaradi samih zmogljivosti, pa tudi zaradi krajših prestavnih razmerij, saj ima v menjalniku prestavo več.
Tako z enim kot z drugim motorjem pa je Meriva II znotraj zelo tiha, kar kaže na izdatnejšo zvočno izolacijo. Tu je treba znova k notranjosti. Čeprav je zrasla v osnovi na platformi prve Merive (le prednji del nosilnega okvirja je Zafirin), je takoj opazna večja notranja prostornost.
Za to je morala platforma nekoliko zrasti, vanjo pa jim je uspelo postaviti konstrukcijo prednjih sedežev – Insignie.
Obloga je sicer specifična za Merivo, so pa z nosilno osnovo določene mere sedeža. In mere prednjih sedežev v Insignii so precej večje kot pri prvi Merivi. Nova Meriva tudi ni prvi avtomobil, ki so mu med sedeži odstranili prestavno ročico in ročico ročne zavore, s čimer so pridobili uporaben prostor za potnike; delno za večja sedeža, delno pa za domiselno zasnovan sistem FlexRail za odlaganje večjih in manjših predmetov.
Kot rečeno: če izvzamemo logičen tehnični napredek pri pogonu in varnosti, se zdi, da je prav v notranjosti Meriva storila največji korak naprej.
Naslednja kapljica je kapnila na salonu v Ženevi, kjer je ta Meriva prvič tudi na očeh javnosti in ko je znanih tudi več tehničnih podatkov, spomladi bodo sledile prve uradne novinarske vožnje in poleti bo Meriva na prodaj tudi v Sloveniji.
Verjetno bo tovrstno kapljičarstvo na koncu prineslo dober vpogled javnosti v bistvo nove Merive, kar ni dobro le za Opel, temveč predvsem za potencialne kupce. Vedno je najbolje, ko sta zadovoljni obe strani.
Vinko Kernc, foto: tovarna