Tiskovna konferenca se je ? takoj po krstni vožnji ? začela z vprašanjem: »Je bolj udobno sedeti spredaj ali zadaj? «
Vprašanje, na katerega je težko odgovoriti . .
Novi Superb, ki je v sodobnem Škodinem štetju druge, v celotnem pa že tretje generacije, nadaljuje leta 2001 zastavljeno filozofijo: ponuditi veliko prostora in sodobno tehniko za ugodno ceno. Priznati je treba, da mu to dobro uspeva. Tudi ta Superb se naslanja na koncernsko mehaniko, ki jo poznamo iz zadnje generacije Golfa (oziroma Octavie) in Passata, le da so posamične 'module' prilagodili in nadgradili.
Tako nabrana tehnika je na dokaj velikem medosju, ob prečno postavljenem motorju (pri prejšnji generaciji je bil postavljen vzdolžno! ) in ob skoraj enaki skupni dolžini prinesla možnost ureditve notranjega prostora, ki je v centimetrih ostal najmanj enak, v glavnem pa je celo zrasel. Kolenski prostor na zadnji klopi je še vedno enak celo za vzor tudi najdražjim in najprestižnejšim velikim limuzinam.
Superb prihaja v treh paketih opreme; osnovni (Comfort) sicer med drugim ponuja popoln električni paket in klimatsko napravo, številne uporabne predale, popolno notranjo osvetlitev (vključno k nogam), zavorni ABS in 'pogonski' ASR, vseeno pa ostaja še precej neizpolnjenih želja, ki se uresničijo v dveh višjih paketih (Ambition, Elegance) in z dodatki s seznama doplačil.
Na koncu je slika popolna: Superb ima lahko žaromete s sistemom AFS najnovejše generacije (prvič v koncernu VAG ? tudi z dodatkom za zmanjšanje bleščanja kapljic v dežju), biksenonsko tehniko, nadzor tlaka v gumah, pomoč pri speljevanju v klanec, ESP, sistem za pomoč pri bočnem parkiranju, parkirna tipala, štiri ogrevane sedeže, navigacijski sistem zadnje generacije (Columbus), velik, za dotik občutljiv osrednji zaslon, odličen avdiosistem (tudi mp3! ) s trdim diskom (30 Gb) in čitalnikom kartice SD, do devet varnostnih blazin, deljivo (na tri področja! ) klimatsko napravo, dežnik v zadnjih levih vratih in seveda usnjeno oblazinjenje ? ob treh barvah armaturne plošče in treh paketih notranjih okrasnih letvic.
Tako postane Superb tudi prestižen avtomobil, a treba je vedeti, da pri opremi še niso rekli zadnje besede. Ob tem pa poskuša biti tudi poseben ? je namreč prvi avtomobil, ki je po zaslugi v Škodi razvitega in patentiranega sistema twin door hkrati limuzina in kombilimuzina. Pokrov prtljažnika je lahko namreč klasičen, s pritiskom na dva gumba pa postane ? peta vrata. Pod njimi pa je še en prostorski dosežek: osnovni prtljažnik meri 565, do konca povečani pa 1.670 litrov. Vrata twin door in deljiva zadnja klop sta serijska.
Čeprav je Superb po zaslugi sodobnejše gradnje varne karoserije le nekoliko težji od prejšnje generacije (obenem pa občutno varnejši), je njegov osnovni motor le 1, 4-litrski. Ampak to je sodobni TSI, ki razvije kar 200 njutonmetrov navora.
Na nasprotni strani lestvice je novi 3, 6-litrski FSI, ki prek serijskega menjalnika DSG in serijskega štirikolesnega pogona (četrta generacija sistema s sklopko Haldex) požene avtomobil do 250 kilometrov na uro ? prvič v zgodovini znamke Škoda. Vmes so še turbodizli (med njimi tudi dva s staro tehniko črpalka-šoba), ki pa vsaj na papirju zagotavljajo Superbu povsem sprejemljive zmogljivosti.
Kar pravi uradni novinarski material, drži: tradicija zavezuje. Prejšnji Superb se je tako ali drugače zmogel kosati s številnimi avtomobili ? z Laguno, z Mondeom, s Sonato, s 607 in tudi z Alfo 166, z razredom E in z S-Typom. Zdaj je na vrsti nova generacija, da dokaže enako oziroma da je od prejšnje (še) uspešnejša. Pa naj gre le za sedenje zadaj ali za njeno celotno 'sliko'.
Tudi GreenLine
Superb je že peti (po obeh Fabiah in Octaviah) Škodin model, ki bo na voljo v paketu GreenLine. Podobno kot številni drugi proizvajalci so z drobnimi prijemi zmanjšali porabo in izpust ogljikovega dioksida ? tega na kilometer izpusti le 136 gramov.
Osnova je različica 1.9 TDI PD DPF, a s spremenjenim motornim programom, z daljšim menjalnikom, z dodelano aerodinamiko (prednji del, droben zadnji spojler, za 15 milimetrov nižje podvozje), z zmanjšano maso (brez rezervnega kolesa) ter z gumami z manjšim kotalnim uporom. Ob enaki moči motorja (77 kilovatov) tak Superb v poprečju porabi le 5, 1 litra plinskega olja na 100 kilometrov.
Vinko Kernc, foto:? Vinko Kernc
Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o svoji najljubši tehniki pomnjenja