Vojna še ni bila povsem pozabljena; ljudje v Evropi so še vedno živeli daleč od blaginje, a so vseeno potrebovali prevozno sredstvo. Fiat (oziroma legendarni Dante Giacosa) je našel rešitev: 4. julija 1957 je predstavil Fiat Nuova 500.
Zdaj, po natanko 50 letih, je 500 spet tu.
azlikujeta se, takratni in zdajšnji, resda v marsičem - v merah (novi je pol metra daljši in 30 centimetrov širši) in v tehniki (pogonski sklop je zdaj spredaj), a bistvena razlika je drugje: takratni je bil avtomobil za siromašne, kar so bili takrat skoraj vsi, in je motoriziral Italijo, zdajšnji je namenjen ožjemu krogu kupcev.
Prejšnjega so resda izdelovali 18 let, a je preprosto neverjetno, koliko (in kako dobro ohranjenih) jih je Fiatu na dan predstavitve uspelo pripeljati na večje torinske trge. Torino je dva dni živel za Fiata 500. Tudi svečana večerna predstavitev je bila bolj podobna slavju ob prehodu v novo tisočletje kot rojstvu novega avtomobila, a je bila prijetna in logičen zaključek več mesecev dolgega prikupnega in nevsiljivega draženja javnosti.
Verjetno že dolgo ni bil kak novi avtomobil tako težko pričakovan kot tale 500. V ‘celofan’ zaviti avtomobilčki na tovornjakih, ki so pridno vozili na relaciji Tychy-Torino, so bili skoraj obvezna tema dnevnega reda slehernika, ki ga avtomobili vsaj malo zanimajo. A vsebina je bila že dolgo znana: Trepiuno, ženevski prototip iz leta 2004, je postal serijski model. In to, k sreči, v skoraj nespremenjeni obliki.
Tudi tehnična izhodišča malega 500 so že nekaj časa znana: kot osnova je s platformo in vso mehaniko služila Panda, le nadgradnja je tu druga. Karoserija je trivratna, z dvižnimi vrati na zadku, kar se danes sliši povsem vsakdanje, ampak originalni 500 je imel zadaj motor in spodaj vpet pokrov motorja – seveda s hladilnimi režami. Teh, jasno, na novem 500 ni. Čeprav je iz zunanjosti mogoče razbrati oblikovno nasledstvo s ‘prapetstom’, sta pošteno različna. Če ju postavite vštric, je novi zajetnejši, podobno kot je novi Mini krepko večji od starega.
A novi 500 s svojimi 3, 55 metra ostaja majhen avtomobilček, namenjen dvema in pogojno štirim. Notranjost, ki je v primerjavi s Trepiunom povsem drugačna, ne prinaša nikakršnih novosti glede tehnike; prednja sedeža sta prekucljiva (pod sediščem sovoznikovega je lahko predal), zadnja klop oziroma njeno naslonjalo je zložljivo in prtljažnik se zato poveča po vzoru večine sodobnih kombilimuzin. Le armaturna plošča z volanskim obročem je oblikovno blizu čednemu in prikupnemu predniku, saj je lahko v barvi karoserije, ima pa tudi nekaj podobnih osnovnih potez (je prijetna za oči in ergonomsko zelo dobra).
Tudi motorno se 500 ‘naslanja’ na Pando. V njem so na začetku prodaje na voljo trije majhni štirivaljniki, dva bencinska družine Fire in en turbodizel družine Multijet, vsi osveženi, da zadostijo izpušnim normativom, ki še ne veljajo, in vsi že dovolj preskušeni, da vlivajo zaupanje. Že na letošnjem tokijskem avtomobilskem salonu bo Fiat predstavil 500 Abartha, kar bo pomenilo tudi zmogljivejši motor, še letos pa si bo poleg ročnih menjalnikov (šeststopenjski pri 1.4 16V) mogoče omisliti petstopenjski samodejni Dualogic v kombinaciji z bencinskima motorjema.
Po Pandi podedovana podvozje in električni servovolan ter v primerjavi z njo znižano težišče in seveda zelo na vogale karoserije postavljena kolesa so vzrok, da je 500 lahko vodljiv, prijeten za vožnjo in se ne ustraši tudi bolj športnih zahtev voznika. Tudi položaj za volanom je prijeten, zato je vožnja novega malčka v splošnem lahkotna in prijetna. In ker je 500 kljub majhnosti tudi razmeroma širok, notranjost sploh ni tako utesnjena, kot bi utegnili pomisliti.
Mehanika je torej zelo dobra, upoštevajoč velikostni in cenovni razred pa še več kot le to, a novi 500 vseeno odpira povsem druga poglavja. S kakovostjo zasnove, izdelave in materialov odpira (ali bolje: očitno nadaljuje pred kratkim začeto) novo smer v filozofiji Fiatov (Marchione trdi, da bodo Fiati najkasneje do leta 2010 bolj kakovostni od japonskih avtomobilov! ), sam 500 pa ponuja tudi povsem drugačne vzroke za nakup (malega) avtomobila, začenši seveda s svojim videzom.
Tisti stari Nuova 500 iz leta 1957 je pustil globoke sledi, pa ne le v takratnih lastnikih, temveč celo v tistih, ki so se rodili krepko po končanju izdelave leta 1972. Bil je preprosto preveč prikupen, da bi lahko šli mimo njega. Pomagalo je tudi to, da so jih izdelali in prodali v zadostnem številu, da so napolnili ceste Italije in ceste drugih delov Evrope, še bolj pa to, da so bili njihovi lastniki dovolj skrbni, da so preživeli pol stoletja. Pa tudi če vse to pozabite in če stopite v vlogo človeka, ki je starega 500 prvič videl včeraj, prikupnost novega težko zanikate.
Pri Fiatu menijo, da oživljanje uspešne oblike, uporaba sodobne mehanike in kakovostna zasnova ter izdelava preprosto niso dovolj. Zato so za novi 500 uporabili drugačen prijem: z malimi dodatki in ob upoštevanju mogoče klasične izbire (motorji, oprema) so pridno izračunali, da je novi 500 mogoč v – zajemite sapo – 549.936 različicah!
Sem sodijo res bolj ali manj znane stvari tehnike in opreme, kot so steklena streha (fiksirana ali z možnostjo odpiranja), priključek USB, napreden pripomoček Blue&Me (NAV), 12 barv karoserije (med njimi šest takšnih, ki smo jih poznali na Fiatih 500 v petdesetih in šestdesetih letih prejšnjega stoletja), 15 različnih oblog notranjosti (vse do usnja), devet različnih platišč, 19 različnih paketov nalepk za zunanjost, tri dišave za notranjost in številne ‘obleke’ za ključ po vzoru oblek za mobilne telefone. Idej jim, kot kaže, ni zmanjkalo.
Verjetnost, da bi imel nekdo popolnoma enak avtomobil kot njegov znanec, sosed ali sodelavec, je tako izredno majhna. To samo po sebi sicer danes ni več nič posebnega, novo pri tem je, da to v taki pestrosti ponudi že proizvajalec, in to v tem velikostnem razredu. In tako prijetno, prikupno in nevsiljivo. Celo številni zbrani novinarji iz 60 držav vsega sveta so bili brez izjeme navdušeni in vsak je zase našel čisto svojo kombinacijo.
Takole pospremljen na trg se lahko (novi) Fiat 500 po 50 letih upravičeno, kot trdi uradno novinarsko gradivo, smeji in gleda v prihodnost. Če je to res novi obraz Fiata, se bodo stvari na avtomobilskem trgu zares opazno spremenile. Na bolje za Fiat in njegove kupce.
Vinko Kernc, foto: Vinko Kernc