Spremembe so majhne in velike. Majhna je ta, da je Oplova skovanka iz leta 1953 Car-A-Van (pisano Caravan), ki je z leti predvsem med nepoznavalci postala sinonim za vse takšne karoserijske različice, nepreklicno utonila v zgodovini.
Oziroma vsaj do naslednjega vala nostalgije čez približno dve desetletji.
Zgodba v svojem začetku ni nič posebnega: Astra Sports Tourer je od nosu do stebrička B kot petvratna Astra, zadaj pa, pri nespremenjeni medosni razdalji, njena kombijevska različica. Od tod je bolj obetavno, saj je osnova, torej Astra s petimi vrati, eden najbolj čednih avtomobilov tega razreda zdaj in v istem hipu je njena izpeljanka prav tako eden najbolj čednih kombijev svojega razreda. Osnova (spet Astra s petimi vrati) ima tudi zelo dobro podkožje: Insignijino prednjo premo ter domiselno lahko in prostorsko nezahtevno poltogo zadnjo premo z Wattovim paralelogramom, oboje pa je, jasno, prilagojeno meram in masam nove karoserije.
Izkušnje pravijo, da velik delež kupcev povsem prepričata (ali odvrneta) zunanjost ali poreklo, še vedno pa ostane nezanemarljiv del onih, ki zahtevajo več informacij. Astro Sports Tourer bo menda marsikdo kupil najprej zaradi videza, a vseeno velja reči še kakšno o prtljažniku. Takole v kombi podaljšana Astra zdaj meri le malo manj kot 4, 7(! ) metra v dolžino, nežno in elegantno zaobljen zadek pa skriva precej uporaben prostor kvadraste oblike, ki je že v osnovi (normno) 500-litrski. Nad njim je rolo, ki je dovolj ozko in lahko, da ga ni težko sneti in izvleči iz avtomobila, lahko pa ga tudi pospravite pod dno prtljažnega prostora.
Dokler pa je nameščeno in pokriva prtljažnik, ga le manjši sunek (denimo s komolcem) privzdigne, da si je tako mogoče olajšati dostop do prtljažnika, tudi ko sta obe roki zasedeni. Olajšanju sta namenjena še gumba na boku prtljažnega dela, ki sprostita in položita tretjinsko razdeljeni naslonjali zadnje klopi; ampak če hočete kolikor toliko ravno dno povečanega prtljažnika, je vseeno treba prej skozi zadnja bočna vrata in dvigniti sedalni del klopi.
Zelo uporabna sta tudi oprimka za zapiranje prtljažnika, ki dopuščata oprijem s prsti od sebe ali k sebi. Za tiste, ki jim je to premalo, pri Oplu ponujajo še dodatke za prtljažnik: prekrivalo dna, ki ga je mogoče raztegniti do tal (ko je pokrov odprt – recimo za prevoz človekovega najboljšega prijatelja), prilagodljiv sistem FlexOrganizer (mreže in pregradniki) ter seveda že poznani sistem FlexFix za prevoz biciklov.
Videz in oprema notranjosti sta prav tako že poznani iz petvratne različice, s to razliko, da so s Sports Tourerjem v paketu Cosmo na novo predstavili topel (kakavov) barvni odtenek na mestih, kjer je sicer navadno črnina. Dvakrat večja je tu prostornina notranjih odlagalnih mest in predalov kot pri prejšnjem kombiju – zdaj skupaj merijo 25 litrov in v vrata je mogoče varno odložiti tudi 1, 5-litrsko plastenko.
Od opreme velja spomniti na znane Oplove tehnologije, kot so inteligentni žarometi, pametni Opel Eye za prepoznavanje prometnih znakov in za opozorilo pri zapuščanju prometnega pasu ter nadgrajeni stabilizacijski sistem, prilagojen za vleko prikolice, če takšno Astro kupec opremi z ustrezno vlečno kljuko.
Ena od močnih kart Astre Sports Tourer je njena mehanika in znotraj nje najprej ogromen nabor motorjev – kar devet jih je na seznamu, njihove moči pa segajo od 70 do 132 kilovatov. Najšibkejši med njimi je turbodizel 1.3 CDTI, ki ga pričakujemo v začetku prihodnjega leta, v tej Astri pa bo serijsko opremljen s sistemom start/stop, zato bo na tehtnici pokazal zelo malo napihanega ogljikovega dioksida – le 109 gramov.
Pa še za hip k podvozju: tudi pri Astri Sports Tourer bo možno doplačati za mehatroniko podvozja FlexRide, kjer elektronika v treh stopnjah (normalno, športno, potovalno) uravnava mehaniko: poleg blaženja še volanski servo, odziv stopalke plina in vedenje samodejnega menjalnika, če je ta pač vgrajen.
Takšen je torej danes Oplov kombi, nastal na podlagi več kot polstoletnih izkušenj. Dosedanje izkušnje kažejo, da je bila približno četrtina vseh Aster kombijevske karoserije, prav mogoče pa je, da jih bo tokrat še nekaj več. Sprememba od prejšnje generacije je namreč precejšnja, in to pretežno na dobro.
Vinko Kernc, foto: VInko Kernc
Novo na Metroplay: Ko se govori o hierarhiji, je že prepozno | Bine Volčič in Žiga Faganel