So ljudje, ki konceptna vozila opazijo in jih ocenijo sami zase. So pa tudi takšni, ki se najprej vprašajo, s kakšnim namenom so ga izdelali.
Pravzaprav je na takšno vprašanje vedno težko z gotovostjo odgovoriti - šele čez kakšno leto ali pa tudi kasneje postanejo stvari jasne. Veliko pa se da sklepati; pri Oplu ugotavljamo, da se je presenetljivo veliko število pokazanih prototipov čez čas rodilo kot serijski avtomobil v le rahlo spremenjeni podobi. Največkrat le v detajlih.
Za tale GTC Concept je napoved vseeno nehvaležna; sodeč po videzu in po merah, bi to lahko bila prihodnja Calibra ali Vectra Coupé, kar je tako in tako isto. Ljudje tipa ‘Manta fahrer’, sodeč po odzivih na ženevskem salonu avtomobilov letošnjega marca, pa tudi številni drugi, bi bili nadvse zadovoljni.
Obstaja seveda še ena možnost, in sicer da bo GTC tehnična osnova štiri- in petvratne Vectre nove generacije in da trivratnega (kombi)kupeja sploh ne bo. Kakorkoli: ne glede na to, kako (zavito ali neposredno) smo ekipi, ki je odgovorna za nastanek tega koncepta, postavljali vprašanja, ki bi dala oprijemljiv odgovor, nismo izvedeli ničesar konkretnega. Skrivnostnost je tudi del ugleda. Če bi sodili po tem, kako je eden od inženirjev nenadno obmolknil, bi lahko trdili, da bo to Calibra. Ampak popolnoma mogoče je, da se je poskušal spomniti, ali je doma ugasnil likalnik ali ne. za zdaj so vse napovedi le špekulacije.
To, kar vsi odkrito priznavajo, je dizajn - takšen naj bi bil v prihodnje Oplov novi oblikovalski jezik in prav iskreno upamo, da to velja tudi (ali predvsem) za notranjost. Ta je namreč v Geteceju popolnoma druga zgodba v primerjavi z Opli, ki jih poznamo danes. Poteze so sodobne, mehke, a športne, v splošnem pa tekoče v velikem planu in v podrobnostih; že rahlo arhaično jantarjevo osvetlitev merilnikov (VDO) je zamenjala rdeča in na splošno se zdi, da je takšna notranjost namenjena tudi bistveno mlajšim in bolj dinamičnim ljudem kot doslej. Sploh v tem velikostnem razredu.
Nekaj ‘krivde’ za to nosi tudi aluminijasti ‘U’ na volanskem obroču, ki se ponovi še na sredinski konzoli in na ročici menjalnika. Ali pa všita rdeča črta na volanskem obroču in sedežih, ki je v primeru tega koncepta sicer nadaljevanje rdeče črte na gumah, česar pa v serijski proizvodnji ne moremo pričakovati. To bi namreč precej zapletlo vprašanje cene in znamke gum ob hkratnem vprašanju smiselnosti.
A nazaj v notranjost. V Geteceju, katerega notranjost je - logično - večinoma nefunkcionalna (merilniki le delno delujejo, sredinska konzola je popolnoma brez funkcije), se zelo nizko sedi in kljub njegovi kupejevski zunanjosti je na zadnjih (dveh! ) sedežih še vedno 920 milimetrov prostora nad sedežem. Neposredno z zadnjima sedežema je povezan tudi patentirani sistem Flex4.
Zadnja sedeža sta namreč sestavljena iz dveh delov: spodnji sega do kake četrtine naslonjala in je nepremičen, zgornjega pa posamično in neodvisno s pritiskom na gumb lahko pomaknemo naprej. V končni legi se skoraj nezaznavno zlijeta z naslonjali sprednjih sedežev, za seboj pa potegneta tudi dno prtljažnika. A za njim se dvigne novo dno in ustvari povsem ravno, do 1, 8 metra dolgo površino. Če je naprej pomaknjen le en sedež, se prostornina prtljažnika poveča na 755, pri obeh pa na 1.020 litrov uporabno dolgega prostora.
Zunanjost je zmes lepih, tekočih kupejevskih osnovnih potez in nekaj ostrih, agresivnih detajlov, ki (vsi) zagotovo vsaj v naslednji generaciji Oplov ne bodo uporabljeni, ker se zdijo preveč agresivni. To velja za sprednja ‘podočnika’ in za dva izrazita zaključka izpušne cevi, morda pa tudi za zadnji difuzor ter videz platišč. Precej bolj realne se zdijo luči v tehniki LED, ki so spredaj in zadaj podobno postavljene in tako svojstveno označujejo vozilo (predvsem seveda ponoči) tudi z obliko.
Kot je v zadnjem času v navadi, so tudi pri Oplu opazno povečali Oplovo ‘strelo’ (Blitz), precej bolj pa navdušuje barva karoserije; siva sama po sebi ni nič posebno novega, novo je to, da je barva mat. Takšno so izbrali že v samem začetku snovanja tega koncepta z namenom, da se bodo pri vsaki, tudi najneugodnejši osvetlitvi (salonske luči, močno sonce) dobro videle različne usločenosti in izbočenosti površine, a so na koncu kljub vzornemu sodelovanju z DuPontom naleteli na težavo: klasične barve lahko po barvanju vedno popravimo s poliranjem, pri mat barvi pa to ni mogoče, saj polirani del postane svetleč. Proces serijskega lakiranja bi tako postal izjemno zahteven. In zato drag.
GTC (Grand Turismo Coupé) Concept, ki so ga fizično sestavili v Saabu na Švedskem, poganja dodelani Oplov bencinski V6 z zavidljivimi zmogljivostmi. Taka tehnična konfiguracija bo kmalu na voljo v serijskih Oplih, a s približno 20 ‘konjev’ manjšo močjo. Menjalnik je ročni šeststopenjski, pogon pa stalen štirikolesni s Haldexovo sklopko. Elektronski nadzor pogona omogoča njegovo vključitev v že znani prilagodljivi IDS Plus elektronski nadzor podvozja, omogoča pa spremenljivo razmerje (od 100 : 0 do 0 : 100) med razdelitvijo navora med sprednji in zadnji kolesni par. Sistem ima posebno funkcijo, ki pri močnejšem pospeševanju ali pri večjih hitrostih večino navora pelje k zadnjim kolesom za boljšo trakcijo. Na zadnji osi je še LSD, elektronsko nadzirani samozaporni diferencial, ki še poudari športne značilnosti tega avtomobila.
Continentalove gume (245/40 R 20), načelno namenjene izključno prototipom in z ročno izdelanim tekalnim profilom (ta služi predvsem lepšemu videzu kot boljšim voznim lastnostim), so hitrostno omejene na pet milj na uro (približno osem kilometrov na uro) in takšne niso ravno dobra osnova za ocenjevanje voznih lastnosti vozila. Poleg tega so sedeži športno trdi, skoraj dirkaško togo je podvozje z izredno kratkimi gibi koles, in sesalni šumi, ki niso ukročeni, preglasijo večino zvokov, razen izpuha, ki je prav tako bolj simboličen in zato niti najmanj ne bi zdržal strogih predpisov.
Zato je nemogoče dati vsakršno oceno o vozni dinamiki. Navsezadnje je prav v primeru tega koncepta povsem jasno: njegov namen je v prvi vrsti prikazati videnje Oplovega oblikovanja naslednjih generacij in sprejemati odzive kupcev. Je pa vseeno zanimivo sesti za volan avtomobila, ki je unikat in ki ga je peljalo le kakih 50 novinarjev. Čeprav to še zdaleč ni njegov namen.
Prvi vtis
Videz 4/5
Zelo čeden, velik kupe z dobrimi razmerji in elegantno, aerodinamično obliko.
Motor 0/5
Že teorija je delna neznanka, a obljublja dobre zmogljivosti. Edina koristna opazka: v tretji prestavi lepo vleče pri 30 kilometrih na uro.
Notranjost in oprema 4/5
Glede videza lepa prihodnost za Opel. Oprema je sicer popolna, a to še nič ne pomeni, ker je to prototip.
Cena 0/5
Kot prototip ne bo naprodaj.
Prva ocena 4/5
Tudi če gre le za novo poglavje zunanjega in notranjega oblikovanja prihodnjih Oplov, je njegovo poslanstvo izpolnjeno. Če pa napoveduje tudi konkreten model, pa še toliko bolj.
Vinko Kernc, foto: Vinko Kernc
Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o svoji najljubši tehniki pomnjenja