Kot zadnja možna kombinacija Insignie se je na cesti znašla tista s kombijevskim zadkom, dizelskim motorjem in štirikolesnim pogonom.
Insignia na cestah ni več nova, a je še vedno zelo prijetno sveža. Pri Oplu se hvalijo, da so s prodajo zelo zadovoljni, da so do nedavnega prejeli že 230.000 naročil in da avtomobil v 12 državah v svojem razredu zaseda prvo oziroma drugo mesto po prodajnih številkah. Temu se ne gre čuditi, saj je Opel v zadnjih letih storil korak naprej: strogi nemški natančnosti so dodali oblikovalsko svežino in ščepec športnosti ter se tako umestili med racionalne (kakovostne, a dolgočasne) znamke ter takšne, ki navdušujejo z oblikovanjem, a so po drugi plati manj uporabne in kakovostne (kolikor je te nekakovosti v današnjih časih sploh še ostalo). Bo že nekaj na tem.
O Insignii tako veste že veliko, saj smo prav tako, a s prednjim pogonom, lani tudi že preizkusili na testu. Nov je torej v kombinaciji s 160-'konjskim' turbodizlom le štirikolesni pogon in, zanimivo, to je prvi Oplov štirikolesno gnan avtomobil z dizelskim motorjem. Kako iskana je (bo) ta kombinacija, pove podatek, da se je do danes kar 45 odstotkov kupcev Insignie z dvolitrskim turbo bencinarjem odločilo za štirikolesni pogon. Glavni razlog za odločitev za dizla namesto bencinarja bo vsekakor manjša poraba goriva (po tovarniških podatkih za 3, 1 litra manj pri kombinirani vožnji ter za kar 5, 2 litra manj v mestu), saj so druge karakteristike pri bencinarju pravzaprav boljše: 'konjev' ima 220 pri 1.300 vrtljajih več, navor pa je enak, le da je na voljo pri od dva do štiri tisoč vrtljajih, različica 2.0T pa v dveh sekundah in pol hitreje pospeši do sto kilometrov na uro.
Če primerjamo še dizelski različici s štirikolesnim pogonom in brez njega: prva je pri pospešku do sto na uro počasnejša za sedem desetink, ima za tri km/h manjšo največjo hitrost ter za sedem deci manjšo porabo pri kombinirani vožnji, štirikolesni pogon pa vas bo pri enakem motorju in opremi stal 3.100 evrov.
Oplov štirikolesni pogon se imenuje Adaptive 4x4, torej je sistem prilagodljiv glede na razmere na podlagi. Navor se v normalnih okoliščinah prenaša na prednji, v zavojih, pri pospeševanju ali na slabši podlagi pa tudi na zadnji kolesni par, s tem da ima zadnji diferencial še elektronsko omejitev zdrsa (eLSD – Limited Slip Deferential), ki prenese navor na kolo z boljšim oprijemom.
Na športno driftanje s tako opremljeno Insignio lahko pozabite – prvič, avtomobil temu niti ni namenjen, drugič, to preprečuje (izklopljiva) elektronika, nazadnje pa 160 'konjev' v dve toni težkem štirikolesniku ni sposobno čudežev.
Kot že znano, je notranjost Insignie čedno zrisana, kar živahna, a s (spet) preveč stikali na sredinski konzoli. Prostora je dovolj spredaj in zadaj, prtljažnik je s 540 povečljiv na 1.530 litrov, ko je zadnja klop zložena v ravno dno.
Zakaj trojni V? Ker je taka Insignia Velika, Varna in Varčna.
Opel Insignia Sports Tourer 2.0 CDTI 4x4
motor (zasnova): 4-valjni, dizelski
gibna prostornina (cm? ): 1.956
največja moč (kW/KM pri 1/min): 118 (160) pri 4.000/min
največji navor (Nm pri 1/min): 350 Nm pri 1.750 do 2.500/min
menjalnik, pogon: 6-stopenjski ročni/6-stopenjski samodejni, štirikolesni
prednja prema: posamični obesi, vzmetne noge, trikraka prečna vodila, stabilizator
zadnja prema: posamični obesi, večvodilna prema, vzmeti, teleskopski blažilniki, stabilizator
dolžina × širina × višina (mm): 4.908 x 2.084 x 1.520
prtljažnik (l): 540/1.530
masa praznega vozila (kg): 1.930
največja hitrost (km/h): 210
pospešek 0–100 km/h (s): 10, 6
poraba goriva po ECE, mešan cikel (l/100 km): 6, 2–6, 8
izpusti CO2 (g/km): 161/174
Matevž Hribar, foto: Tovarna