Porsche 911 Turbo premore več kot 30 let zgodovine, zanimivo pa je, da se je njegova motorna moč v vsem tem času povečala za manj kot sto odstotkov.
Pospešek in največja hitrost sta se izboljšala še manj, a je to pravzaprav nepomembno. Pri Porscheju namreč nikoli niso stavili le na gole številke, pomembna je bila tudi tehnična dovršenost avtomobila in seveda to, koliko užitka zmore ponuditi vozniku. In tu je sveži 911 Turbo (v kupejevski in kabrioletski izvedbi) spet naredil krepak korak naprej.
Modeli, ki ne dihajo s pomočjo turbine, so pri Devetstoenajstici že nekaj časa 3, 8-litrski, turbo je bil doslej 3, 6-litrski. A nič več – tudi Turbo ima zdaj 3, 8 litra motorne prostornine, gre pa za (po 35 letih) povsem na novo razvit motor. Nov sesalni kolektor (ekspanzijski, kar pomeni, da se njegov volumen poveča, polnilni zrak pa s tem ohladi), neposredni vbrizg goriva, nov sistem mazanja s suhim karterjem in brez dodatne posode za olje, turbina s spremenljivo geometrijo (VGT) . . Seveda je večja tudi največja moč, 368 kilovatov oziroma okroglih 500 konjev, kar je 20 več kot doslej. In če si omislite paket Sport Chrono, bo motor namesto standardnih 650 za kratek čas zmogel celo 700 njutonmetrov največjega navora.
Nov motor ni edina novost na svežem 911 Turbu. Nov je tudi menjalnik z dvema sklopkama, ki mu pri Porscheju rečejo PDK. V osnovi gre za enak menjalnik, ki je že na voljo v Carreri, za uporabo v Turbu pa so ga (zaradi večjega navora, ki ga mora prenašati) močno okrepili. Sklopki sta močnejši, vzdržljivejša je tudi večina ležajev. Prva in druga prestava sta ostali enaki, preostale pa so pri Turbu za 13 odstotkov daljše. Če si omislite paket Sport Chrono, dobite še možnost speljevanja s startnim programom (Launch Control).
Stvar je preprosta: vklopite nastavitve Sport Plus (brez omenjenega paketa jih Turbo nima), pretaknete v D, stisnete zavoro (z levo nogo) in plin povsem do konca (z desno). Vrtljaji narasejo do številke 5.000, potem pa le še popustite zavoro in upate, da vam ne bo zmanjkalo zraka. Pospeški so surovi: do 100 kilometrov na uro 911 Turbo uradno pospeši v 3, 4 sekunde, a najhitrejši čas, ki so ga porschejevci izmerili v Estorilu na predstavitvi (za volanom je bil seveda novinar), je bil 3, 08 sekunde. Komentar verjetno ni potreben.
Nastavitev Sport Plus pomeni tudi dirkališču prilagojene nastavitve menjalnika, če ga pustite v položaju D. Pretikate seveda lahko tudi ročno: s prestavno ročico (s spet narobe obrnjeno kuliso), s tistimi zmedenimi gumbki na volanu ali pa si (vendarle –hvala, Porsche! ) omislite doplačilni športni volan (brez komand za radio in drugo elektroniko) z dvema klasičnima prestavnima ušesoma za njim: desno za prestavljanje v višjo, levo za v nižjo prestavo. Preprosto in najbolj uporabno.
Tudi štirikolesni pogon so malce dodelali, zdaj je avto bolj predvidljiv in prehodi med pod- in prekrmarjenjem so bolj zvezni. Tako je 911 Turbo postal avto, ki ga je mogoče brez strahu voziti izjemno hitro, lahko natančno po dirkaški liniji ali pa z veliko bočnega drsenja, če tako hoče voznik. V vsakem primeru je avto predvidljiv in natančen in tudi vozniške napake odpušča dokaj širokosrčno. Podkrmarjenja je manj kot prej, za to pa je poleg malo trših vzmeti zadaj in nove nastavitve štirikolesnega pogona 'kriv' tudi sistem PTV (Porsche Torque Vectoring), ki razporeja navor med zadnji kolesi tako, da ga kolo, ki avto sili zaviti (ob podkrmarjenju), dobi več.
Delovanje je izjemno preprosto, saj sistem le malce zavira notranje kolo in tako prenese več navora na zunanje. Delovanje je izza volana neopazno (razen dejstva, da je podkrmarjenja malo ali nič). In še ena tehnična poslastica: prilagodljivi (hidravlični) nosilci motorja, ki ob bolj športni vožnji otrdijo. Samo zaradi te rešitve, pravijo pri Porscheju, je 911 Turbo na Nordschleife dve sekundi hitrejši, kot če teh novih motornih nosilcev ne bi imel.
Navzven boste svežega 911 Turba prepoznali po dnevnih lučeh LED v odbijaču, večjih zadnjih izpuhih, novih zadnjih lučeh LED in skoraj ničemer drugem. Še vedno si je mogoče namesto klasičnega izvlekljivega zadnjega spojlerja naročiti fiksnega (ki je na pogled lepši), v notranjosti pa sprememb ni veliko. In 911 Turbo jih, resnici na ljubo, niti ne potrebuje. Le ne pozabite naročiti doplačilnih, poldirkaških školjkastih sedežev . .
Ah, da ne pozabimo: vse opisano velja seveda tudi za kabriolet – to pa pomeni, da si tovrstno športnost lahko zaželite tudi z vetrom v laseh. Mamljivo!
Dušan Lukič, foto:? Tovarna