Leta 2006 so se pri Toyoti odločili, da morajo v Evropi za to, da bi ugajali tudi mlajšim, bolj dinamičnim kupcem, stopiti korak nazaj od svoje svetovne prodajne uspešnice, Corolle. Nastal je Auris – tehnično na enaki platformi, a drugačen. Veliko bolj evropski, medtem ko je Corolla ostala globalni avto.
Dvanajst let pozneje pri Toyoti pravijo, da je Auris svojo nalogo opravil. Premostil je čas, ki so ga pri Toyoti potrebovali, da so tudi Corollo spravili na raven, primerno za evropske kupce, ki imaj(m)o na nekaterih področjih, predvsem pri materialih, izdelavi, hrupu ..., višje standarde kot ostanek sveta.
Dvanajsta generacija Corolle (do zdaj so jo v 20 letih prodali v več kot 12 milijonih primerkov, od tega v Evropi milijon in pol) lahko po sicer kratkem, a natančnem preizkusu med testiranjem finalistov za izbor Autobest te zahteve izpolnjuje. Nastala je na Toyotini novi globalni platformi TNGA (v različici TNGA-C), na kateri sta nastala tudi novi Prius in C-HR. Zato je večja od Aurisa, kar je najbolj očitno pri karavanski različici TS, ki ima za 10 centimetrov daljšo medosno razdaljo in temu primerno več prostora na zadnjih sedežih, ki pa so bili v prototipnih primerkih nenavadno trdi, in zato nima več dizelskih motorjev.
Namesto teh, ki so v Evropi tudi v tem avtomobilskem razredu vedno manj zaželeni, ima na voljo dve različici hibridnega pogona. Novi generaciji 1,8-litrskega s 122 'konji', ki ga poznamo iz C-HR in novega Priusa, se je pridružila še dvolitrska različica. Ta zmore kar 180 'konjev' in hibridno Corollo spremeni v zelo živahen avto, ki se ni prav nič slabo počutil niti na stezi. Tudi zato, ker je menjalnik drugačen kot pri 1,8-litrski hibridni različici, saj zmore (ko je avto v športnem načinu vožnje) ročno prestavljanje med šestimi prednastavljenimi prestavami, kar zna vozniško izkušnjo še posebej tistim, ki niso vajeni hibridnega pogona, nekoliko popestriti. Mimogrede: najvišja hitrost, s katero se Corolla lahko pelje le na elektriko, je zdaj 115 kilometrov na uro. Poleg obeh hibridov bo na voljo tudi z že znanim 1,2-litrskim turbobencincem, a pri Toyoti pravijo, da bodo teh prodali le okoli 15 odstotkov skupne prodaje.
Povsem nova je tudi notranjost, oblikovno dodelana in kakovostno izdelana in obdelana, ob popolnem paketu asistenčnih sistemov (z aktivnim tempomatom, ki avto tudi ustavi in spelje) pa je tu tudi nov infozabavni sistem, ki je napredoval manj kot ostanek avta in je še vedno precej nerodne sorte in še vedno ne pozna sodelovanja s sistemi Apple CarPlay in AndroidAuto, kar je v tem času res nenavadno – je pa res, da pri Toyoti namigujejo, da bodo vsaj to v doglednem času dodali. Merilniki so lahko zdaj popolnoma digitalni, Corolla pa ima lahko tudi projicirni zaslon za merilnike.
In ker smo ob Corolli na Autobestovem testu lahko preizkusili tudi nekaj najnovejših konkurentov, smo dobili malo širšo sliko: ja, Corolla je na prvi občutek in po prvih kilometrih vsaj tako dobra kot večina konkurence.
Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o svoji najljubši tehniki pomnjenja