Dizel je ’in’. Od leta 1997, ko je na svet privekala prva generacija sistema skupnega voda, prodaja avtomobilov z dizelskimi motorji stalno narašča.
Ampak nemški Bosch ni specialist le na področju sistemov vbrizgavanja goriv. Njihove ’pogruntavščine’ so tudi ESP, ABS, ASR, EBD itd., ki jih že vrsto let srečujemo v avtomobilih. Pa tudi tako napredne stvari, kot sta sistem Night Vision, s katerim je največja Mercedes-Benzova limuzina lani zapeljala med ljudi, ali pa ACC oziroma radarska naprava za samodejno uravnavanje varnostne razdalje, ki jo je kot prvi v svet ponesel Audijev Q7.
Skratka če se vam zgodi, da po nekajurni vožnji iz avtomobila stopite spočiti in zadovolji, ali če vam iz nepojasnjenih razlogov uspe preprečiti nesrečo, za katero ste bili tik pred tem prepričani, da je neizogibna, se ne zahvalite le proizvajalcu svojega jeklenega konjička. Tu je še nekdo, na katerega verjetno sploh nikoli ne pomislite.
Če bo vaš zdravnik ugotovil, da imate visok krvni tlak, to ni spodbudna novica. Povsem drugače je v svetu dizelskih motorjev. Visok tlak je tisti, ki je poskrbel za razcvet dizelskih motorjev, saj so zaradi njega postali zmogljivejši, odzivnejši in obenem čistejši.
Prelomno leto, ki je odprlo novo poglavje v svetu dizelskih motorjev, je bilo leto 1997. Takrat so pri Boschu prvič predstavili sistem vbrizga goriva po skupnem vodu (common rail). Sistem je dosegel tlak polnjenja do 1.350 barov in že takrat spremenil mišljenje nekaterih, ki so zagrizeno prisegali na bencin. Čez štiri leta so ga izboljšali in mu tlak povečali na 1.600 barov. Že čez dve leti pa je na trg prišla tretja generacija skupnega voda, pri kateri so klasične vbrizgalne šobe z elektromagnetnimi ventili zamenjali s piezoserijskimi in tako zagotovili še hitrejše odzivanje na voznikove ukaze, krajše intervale med vbrizgi in obenem natančnejše polnjenje izgorevalnih komor.
Rezultat? Zmogljivosti, ki se lahko povsem enakovredno primerjajo s prostorninsko enako velikimi prisilno polnjenimi bencinskimi motorji, in še manjša poraba dizla. To se seveda kaže tudi pri prodaji. Danes v Evropi vsak drugi prodani avtomobil v svojem nosu skriva dizelski motor, pri Boschu pa ob tem pravijo, da še niso dosegli kritične mase.
Razvoj tehnologije na področju dizelskih motorjev zato teče nemoteno naprej. Manjšo porabo in manjšo vsebnost ogljikovega dioksida, ki ju dosegajo dizelski motorji v primerjavi z bencinskimi, bodo zdaj skušali nadgraditi še z učinkovitimi filtri, ki bodo uspešno zadrževali trde delce.
Da mislijo resno, dokazujejo njihove aktivnosti, s katerimi želijo pod svoje okrilje dobiti proizvajalca filtrov Purolator, ko govorimo o uspehih, pa omenimo nemško nagrado prihodnosti ’Zukunftspreis’, podatek, da je konec leta 2005 tekoče trakove zapustila stomilijonta vbrizgalna šoba s pečatom Bosch, ali pa 12-valjni motor TDI z močjo 500 ’konjev’ in s 1.000 njutonmetri navora, ki bo kmalu zabrnel v Audijevem Q7.
Toda prihodnost ni ena sama. Številne aktivnosti pri Boschu usmerjajo tudi v razvoj sistemov za vbrizgavanje bencina, prve rezultate pa že lahko vidimo v Volkswagnovem 2.0 TFSI, Mercedes-Benzovem 350 CGI in 1, 6-litrskem motorju, ki sta ga skupaj razvila BMW in francoski PSA. V času lanskoletnih olimpijskih iger pa je bilo v Torinu mogoče opaziti tudi Ivecova hibridna vozila, (dizel + elektromotor), podprta z Boschevo tehnologijo.
Ni dvoma, sodobni visokotlačni dizelski sistemi so prinesli veliko dobrih, toda tudi nekaj slabih stvari. Če je pri starejših dizlih odkrivanje napak skoraj vedno omejeno na črpalko za vbrizgavanje, je pri sodobnih sistemih zaradi različnih elektronsko vodenih komponent to področje precej širše. Zato so pri Boschu začeli razvijati tudi diagnostično tehniko, ki omogoča zanesljivo testiranje in odkrivanje napak.
Res je, da imajo sodobni avtomobili ponavadi polnilnik napak, vendar ta vedno ne zadostuje. Če želi serviser v teh primerih odkriti napako, mora najprej prepoznati simptome nepravilnega delovanja motorja (npr. močne vibracije v prostem teku ali zmanjšana moč motorja), nato pa je Boschev diagnostični sistem tisti, ki ga vodi in pravilno usmerja skozi postopek odkrivanja napak. S temi sistemi so opremljene številne pooblaščene servisne delavnice, skupaj z njimi pa so pri Boschu Slovenija z njimi opremili tudi 17 svojih delavnic, na katerih boste našli napis Bosch avtoservis.
In katere ugodnosti vam ponujajo v teh servisih? Poleg sodobnih diagnostičnih sistemov za odkrivanje napak in izkušenih strokovnjakov tudi program Bosch Exchange, v katerem so zajete najpomembnejše dizelske komponente vseh standardnih modelov, servisne storitve po cenah, ki so praviloma ugodnejše kot pri uradnih serviserjih, in ne nazadnje pregledno ravnanje z obrabljenimi in okvarjenimi deli po sistemu ’box-to-box’ (vračanje v originalni embalaži).
Matevž Korošec
Foto: Tovarna