Vedno več avtomobilskih znamk predstavlja avtomobile, ki bolj ali manj vozijo kar sami, torej brez človeškega nadzora. Kar se nam je še pred časom zdelo znanstvena fantastika, je danes že realnost. Pa če nam je všeč ali ne.
Takoj je treba razčistiti nekatere stvari. Prvič, trenutni samovozeči avtomobili so daleč od tega, da bi v njih, kot v kakšnem znanstvenofantastičnem filmu, zgolj sedli in podali ustna navodila, kam naj nas avto odpelje. Drugič, v prvi vrsti za preskušanje tehnologije, sestavljanje neštetih koščkov, ki so potrebni, da se bo kaj takega v prihodnje prej ali slej tudi zgodilo. In tretjič, do takrat bodo minila leta, morda desetletja. V isti sapi pa seveda to ne pomeni, da do takrat avtomobili ne bodo vozili sami. Seveda bodo, številni in med njimi bo tudi Toyota.
Pri Toyoti sicer pravijo: Naš avto, naša tehnologija in naše znanje. Morda lahko evropskega bralca s tem malce zmedejo, saj je avto, s katerim pri Toyoti osvajajo nove tehnologije, znamke Lexus. A ta je itak njihov, kar pomeni, da je Toyota tudi Lexus in predvsem tudi obrnjeno.
Pri Toyoti verjamejo, da bi morala biti povezava voznika in avtomobila vsaj tako tesna kot je med dobrimi prijatelji, ki se družijo, včasih skrbijo druga za drugega in si včasih tudi pomagajo. Tudi zato je nov projekt poimenovan Mobility Teammate concept, testnemu avtu pa preprosto rečejo Highway Teammate. Zakaj Highway (avtocesta). Iz preprostega razloga, ker bodo tehnologije, ki bodo omogočale avtonomno vožnjo, najprej na voljo pri vožnji po avtocesti. Pri Toyoti ocenjujejo, da bi se to lahko zgodilo že v nekaj letih.
Jasno, avtoceste so razmeroma varne, predvsem v smislu, da so speljane v koridorjih ali vsaj obdane z ograjo. Na njih ni pešcev in živali (vsaj ne bi jih smelo biti), tudi promet poteka (spet načeloma) v eno smer. Kar pomeni, da je nadzorovanje prometa bistveno lažje kot pri gostem prometu v mestu. Trenutno si je težko predstavljati, kako bi se samovozeči avto znašel v norem mestnem prometu v italijanskem Rimu. Tam, kjer stojijo na zeleni luči in speljejo pri rdeči, tam, kjer na cesti in v križišču ni prostega metra. Tam, kjer je boj za prosto pot vsakodnevno opravilo. Ja, Rim bo prava preskušnja za vozeče avtomobile.
A vrnimo se k Toyotinemu avtocestnemu prijatelju. Toyota preskuša avto in sisteme na tokijski avtocesti (Shuto Expresway). Avtocesta ali morda bolje nekakšna mestna obvoznica je vsakomur dostopna, kar pomeni, da po njej poteka vsakodnevni promet. Ta vsekakor ni redek, v kar smo se prepričali tudi med testno vožnjo. Za zdaj nam pri Toyoti volana še niso zaupali, zato je imel vožnjo pod nadzorom tako testni voznik. Krepko predelani Lexus GS je opremljen s tehnologijo, ki mu omogoča, da se samodejno vključi na avtocesto, se vozi po njej (če je treba, tudi menja vozne pasove in prehiteva) ter tudi na določenem izvozu avtocesto varno zapusti. Vožnja? Odlična oziroma takšna, kot bi bil za volanom izkušen voznik. Jasno, računalniške 'glave' poskrbijo, da je vključevanje v promet milimetrsko natančno, Lexus GS se vozi večino časa povsem na sredini voznega pasu in tudi bolj oster ovinek mu ne dela težav. Lexus GS Highway Teammate vozi na podlagi posebne baze, založene z ogromno podatki. Seveda uporablja tudi številna zunanja tipala, ki prepoznavajo promet okoli avtomobila in tudi morebitne težave oziroma nepredvidene dogodke, ne brani pa se tudi črt ob robu in sredini cestišča. Lexus GS Highway Teammate samodejno upravlja volan, pospešuje in zavira.
Opremljen je s tehnologijo, za katero pri Toyoti verjamejo, da bo igrala pomembno vlogo v prihajajočih modelih. Tehnologija bo v prvi vrsti pomagala, zato so tudi vsi poskusi avtonomne vožnje za zdaj usmerjeni predvsem k varnejši vožnji. Tako naj bi avto pomagal in vskočil takrat, ko voznik ne reagira, spregleda kaj ali celo zaspi. Z možnostjo samodejne vožnje, zaustavitve in pregleda nad prometom pa se bo jasno zmanjšalo število nesreč. Pri Toyoti ocenjujejo, da bi lahko številne tehnologije, s katerimi je trenutno opremljen Lexus GS Highway Teammate, serijsko proizvodnjo ugledale že leta 2020.
Besedilo Sebastjan Plevnjak, foto Sebastjan Plevnjak, tovarna
Novo na Metroplay: "Za vsako uro, ki jo vložimo v vadbo, dobimo nazaj 3 ure življenja" | Leon Bedrač, 2. del