Že vrabci čivkajo: delež malih limuzinskih kombijev v Evropi opazno narašča. Že nekaj let zapored. Tudi Mazdi5 gre dobro. A se vseeno zdi, da bi si zaslužila večji prodajni izkupiček.
V svojo drugo polovico življenjske dobe vstopa Petica rahlo spremenjena in prenovljena. Zunaj so ji zamenjali odbijača, luči, motorno masko, platišča in barve (sedem novih), znotraj pa merilnike (zdaj so na črni podlagi), material sedežev, odtenke črnine, pomožni sredinski zaslon (zdaj je večji) ter nekatere gumbe za boljšo ergonomijo. Dodali so možnost nove navigacije DVD (tudi glasovno upravljanje, za dotik občutljiv zaslon, kamera za vzvratno vožnjo), priklopa predvajalnika glasbe v formatu mp3 (iPod) in modrozobe povezave za telefon ter videosistem (DVD) za potnike v drugi (in tretji) vrsti.
Za volanom je Petica znova prijetno presenetila; in to ne le z dobrim, posodobljenim bencinskim strojem, z več dodatnimi možnostmi ali električno pomičnimi drsnimi vrati, temveč tudi s prijaznostjo do voznika in potnikov, ki je bila že doslej značilna zanjo.
Vse Petice imajo po novem boljšo izolacijo tresljajev in trušča (novi in dodatni materiali, zmanjšanje sesalnih šumov) motorja ter dinamiko vozila. Izboljšano je podvozje (boljši blažilniki, rahlo spremenjena geometrija koles, boljša odzivnost zavor), nekoliko pa so spremenjeni tudi motorji. Trije so le rahlo izboljšani, dvolitrski bencinski stroj pa je dobil električni prenos ukaza s stopalke plina in sekvenčno krmiljenje ventilov za boljše polnjenje oziroma posledično za boljšo navorsko krivuljo. Takšen ima tudi boljše zmogljivosti, porabi manj goriva in v okolje izpušča manj ogljikovega dioksida.
Mazda5 ima kot edina v tem razredu drsna bočna vrata, ki so zdaj (serijsko od paketa TX Plus naprej) tudi električno pomična; odprejo se v slabih štirih in zaprejo v slabih petih sekundah. Še vedno pa je na voljo s petimi ali sedmimi sedeži in še vedno navdušuje z duhovitimi rešitvami v notranjosti, ki so v prid prijaznejši uporabi. Tudi zato se zdi tale Petica dinamičen, prijeten družinski avtomobil, ki pa je pravzaprav (še vedno) premalo ‘opažen’.
Vinko Kernc, foto: Vinko Kernc
Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o svoji najljubši tehniki pomnjenja