Novinarski informaciji o pravkar prenovljenih najmanjših Meredes-Benzih se bereta skoraj enako. Malo tu, malo tam, pa seveda ekologija.
Druga generacija A-ja šteje štiri leta (prva se je rodila daljnega 1997.), B pa je v tem trenutku star tri leta. Čeprav sta si tehnično v marsičem zelo podobna in čeprav igrata znotraj znamke Mercedes-Benz podobno vlogo (ali če že hočete: imata podobno poslanstvo), merita na precej različne kupce, ustvarila pa sta si tudi dokaj različen sloves.
Zaradi veliko daljše prisotnosti na trgih ima A seveda za zdaj neulovljivo prednost in se je tako z imidžem kot po prodaji bolje prijel. S prodajo B-ja so v Stuttgartu globalno sicer zelo zadovoljni, ponekod (tudi pri nas) pa mu še ni uspelo pokazati in dokazati vseh prednosti svoje inovativne zasnove.
Postarala se še nista, ne oblikovno ne tehnično, zato so jima namenili le drobne popravke. V praksi so ti seveda različni, ko govorimo ali pišemo o njih, pa zelo podobni. Spremenili so masko motorja, odbijača (spredaj zajetnejše zračne reže), A-ju žarometa, B-ju motorni pokrov, spet obema so obarvali ohišja zunanjih ogledal (A-jeva so zdaj tudi večja) ter vratne kljuke, pri obeh pa so nove tudi zadnje luči in kromana kljuka prtljažnih vrat.
Podobno je v notranjosti: nobenih tehničnih sprememb, le nekaj dekorativnih popravkov in nova tkanina na sedežih. Pri razredu A je zdaj nekaj več (dekorativnih) razlik med paketi opreme na prednjem delu karoserije in v notranjosti. In volanski obroč B-ja je zdaj nastavljiv tudi v globino.
Pri obeh ostaja nespremenjena tudi ponudba motorjev: za A-ja trije turbodizli, za B-ja dva tubodizla in za oba štirje bencinski stroji. Turbodizli so rahlo posodobljeni, kar vpliva na do osem odstotkov manjšo porabo goriva. Letošnjo jesen bo pri modelih A 150, A170, B 150 in B 170 na voljo dodatek ECO start/stop (različice BlueEfficiency), ki v praksi zmanjša porabo za do devet odstotkov.
Princip je znan: ko vozilo stoji, motor preneha teči, pri dotiku stopalke sklopke pa se znova zažene. Za čim mirnejšo operacijo so v tem primeru motorju dodali posebno enoto, ki deluje kot motor (za zagon) ali kot generator (za proizvodnjo električne energije) in ki je z motorjem povezana prek jermena. Za jesen napovedujejo tudi paket BlueEfficiency za trivratnega A-ja 160 CDI s še bolj varčno motorno elektroniko (vključno z optimiranim delovanjem alternatorja), z boljšo aerodinamiko (nižja karoserija), z manjšim kotalnim uporom ter z zmanjšano maso vozila za dodatnega 0, 4 litra prihranka goriva na 100 kilometrov.
Nova je tudi različica B 170 NGT (Natural Gas Technology), katere bencinski motor lahko deluje tudi na naravni plin. Njemu je namenjenih pet posod (pod sovoznikovimi nogami in pod dnom prtljažnika), ki sicer za 128 litrov zmanjšajo prtljažnik (na 422 litrov), je pa dodatnih 16 kilogramov tega goriva dovolj za nadaljnjih 300 kilometrov. Voznik z gumbom preklaplja med gorivoma, preklop je med vožnjo nezaznaven, zaradi spretne uglasitve delovanja (tudi dodatne šobe za vbrizg na spodnjem delu sesalnega kolektorja) pa so zmogljivosti motorja enake ne glede na gorivo.
Majhen napredek je opazen tudi na področju varnosti: ob trku se samodejno prižge osvetlitev notranjosti in zavorne luči v primeru zaviranja v sili (nad 50 kilometri na uro) utripajo, kar zmanjša odzivni čas (zadaj vozečega) za 0, 2 sekunde ? to pa pri 100 kilometrih na uro pomeni 5, 5 metra!
Novosti je še nekaj: ESP ima zdaj tudi funkcijo pomoči pri speljevanju v klanec, dokupiti bo mogoče sistem za bočno parkiranje (voznik upravlja le plin in zavoro, sistem pa sam zavija in pospravi A-ja ali B-ja v le 1, 3 metra daljši prostor, kot je dolžina avtomobila) in novi so informacijski zabavni sistemi vse do navigacije HDD in prostorskega zvočniškega sistema.
Naštevanja je sicer kar nekaj, je pa v praksi tale prenova najmanjših Benzov, ki jih koncern krvavo potrebuje, precej nežna. Preprosto zato, ker kaj več ni bilo potrebno. Vsaj v tem trenutku ne.
ISO 14062
Mednarodni standard s to oznako predpisuje norme za do okolja prijazne izdelke. Za zdaj je znamka Mercedes-Benz edina izmed avtomobilskih znamk s tem certifikatom, tule pričujoča A in B pa nedvomno veliko prispevata k temu dosežku. Prodajne številke same po sebi (in dobiček, ki iz tega sledi) zato niso več edini vzrok za veselje v vodstvu avtomobilskih podjetij. In to še ni vse: v zadnjem času je izjemno pomemben podatek o povprečni porabi goriva (ter o izpustu škodljivih snovi) celotne prodajne flote ? kar je znova več kot samo dober vzrok, da si v Stuttgartu želijo prodati čim več A-jev in B-jev. Da ju krvavo potrebujejo (znamka je bolj znana po velikih in v primerjavi z A-jem ter B-jem krepko požrešnejših avtomobilih), je torej povsem logično.
Vinko Kernc, foto: Vinko Kernc