»Go east« . . Smer vzhod–zahod je znana še iz starogrških časov. A glede na okoliščine je včasih zanimiva v eni, včasih v drugi smeri.
Vzhod je v tem primeru mišljen v prenesenem pomenu: v (tudi oziroma konkretno avtomobilsko) manj razvite kraje, v tiste torej, ki niso Evropa ali Severna Amerika. Že dolgo namreč vemo: avtomobilsko razvitejši imajo v spodnjem srednjem avtomobilskem razredu raje kombilimuzine, manj razviti pa limuzine.
Mi smo nekje vmes, sicer opazno na strani kombilimuzin, a tudi limuzinski trg ni nepomemben. Če pogledamo malo iz naših dolinic, gre za spodnji srednji avtomobilski razred, ki globalno zaseda 30 odstotkov trga, znotraj tega pa je kar polovica (! ) štirivratnih limuzin. Cela preostala polovica pripada skupaj kombilimuzinam, kupejem, kombijem . .
Zadeva je torej daleč od tega, da bi bila zanemarljiva, še posebej za Renault, ki se je s prejšnjima generacijama štirivratnega Mégana (in še prej z R19 limuzino in še prej z 9 in še prej z . . ) dobro usidral na trgih; tradicija, torej. In Fluence je v tem trenutku namenjen celemu svetu z izjemo Severne Amerike in Grenlandije. Tudi zahodni Evropi.
Najbrž ste opazili: Renault Fluence ni Renault Mégane. Načelno sicer izhaja iz njega, a gre tokrat za toliko razlik, da so mu preprosto nadeli drugo ime. Čeprav Fluence izhaja iz nove platforme Mégana tretje generacije in čeprav ima medosno razdaljo do milimetra enako kot sedanji Mégane Grandtour, se podobnost tu konča.
Sprednja prema je prilagojena, volanski mehanizem tudi (gre pa seveda za zadnjo generacijo električnega serva), sprednji pomožni okvir je od prejšnje generacije Mégana (ker je naravnan bolj na udobje, pa tudi zaradi združljivosti proizvodnje, ki poteka v isti tovarni v Turčiji, kjer so izdelovali Mégane II), zadnja prema je pa iz povsem druge zgodbe; posodila jo je Nissanova Sentra, namenjena ameriškemu trgu.
Renault Fluence je namreč, če ste spregledali, globalen avtomobil, odtod tudi globalen razvoj, ki si ga koncern Renault zlahka privošči: na Japonskem je Nissan, v Južni Koreji je Samsung in . . Ja; Fluence so v zadnji fazi pomagali razvijati strokovnjaki teh blagovnih znamk z izkušnjami z različnih trgov. Nekaj pa so dodali tudi Turki, ki Fluence izdelujejo in katerih trg je eden pomembnejših zanj, njihove ceste pa za naše pojme drugačne.
Če še vedno vztrajate pri Méganu: Fluence nima le klasičnega zadka, tudi obraz ima povsem nov (v celem pa posebej izpostavljajo tekoče poteze zunanjosti, od koder tudi ime tega avtomobila) in pravzaprav so Méganovi, od vidnih elementov, le šipi sprednjih vrat, sprednja šipa in vzvratni ogledali. Znotraj pa armaturna plošča, pa še tu je marsikaj drugačno: zračne reže, merilniki (klasični, ne torej delno digitalni) in materiali.
In ker hoče biti Fluence, da bi ugajal svojim potencialnim kupcem, eleganten, ima zunaj in znotraj številne oblikovne poudarke v kromu: na primer okvir bočnih oken, notranje kljuke vrat, obrobo merilnikov in ročico menjalnika. Za vsak primer in za petičnejše so dodali še možnost usnja v dveh odtenkih, sicer pa lahko oblazinjenje notranjosti Fluence izberete v prestižni svetli ali športni temni barvi.
Od podvozja do počutja se vse skupaj vrti okrog udobja. Voznikov sedež ima, denimo, 240 milimetrov vzdolžnega in 70 milimetrov višinskega pomika, za komolčni prostor spredaj in zadaj ter za kolenski prostor zadaj pa trdijo, da gre za najboljše v razredu.
Prav bo prišlo tudi 23 litrov odlagalnih notranjih predalov (devetlitrski pred sovoznikom je tudi hlajen) in, jasno, 530-litrski prtljažnik s pokrovom, ki se široko odpira ter ga je mogoče tretjinsko podaljšati. Pri tem Fluence nima (kot je v navadi pri številnih podobnih limuzinah) nobene kovinske ojačitve na mestu, ki razmejuje potniški del s prtljažnikom. Zato je nastala odprtina res velika in uporabna.
Serijska oprema je seveda odvisna od trga, ampak klimatska naprava bo pri nas skoraj zagotovo v vseh Fluence-ih, na seznamu doplačil pa bodo med drugim tudi deljiva samodejna klimatska naprava, cenovno ugodna, a vseeno napredna in zelo uporabna navigacija Carminat TomTom, avdiosistem Arkamys z bluetoothom in vhodom USB ter ksenonski žarometi.
Na sicer širokih turških cestah, kjer je potekala krstna vožnja, je znova postalo jasno, zakaj so avtomobili, namenjeni prodaji zunaj Evrope, tako mehko blaženi. A pri Renaultu trdijo, da so podvozje Fluence dodelali do te mere, da je prečnih nagibov manj, kot je značilno za povprečje v razredu (menda se ziblje natanko toliko kot zdajšnji Mégane), volanski sistem, ki ima daljše prestavno razmerje od Mégana predvsem zaradi daljše medosne razdalje, pa je krepko hitrejši, torej odzivnejši kot pri prejšnji generaciji tako velikega štirivratnega Renaulta.
V isti primerjavi je Fluence tudi kljub povečanim razdaljam med kolesi v vseh smereh za 10 kilogramov lažji, kar (govorimo o razdaljah med kolesi) vpliva na boljšo lego na cesti. Fluence tako izza volanskega obroča vzbuja vtis lahkotnosti vožnje in udobja v njej, v izrednih razmerah pa daje občutek zanesljive lege na cesti.
Na koncu pogona so 205 milimetrov široke gume premera 15, 16 ali 17 palcev, na začetku pa štirje motorji. Bencinska imata prostornini 1, 6 in dva litra, dizelska pa 1, 5 litra. Tule morda le podrobnosti, ki niso zajete v tabeli. O dvolitrskem bencinskem motorju v Fluenceu za zdaj še ni podatkov (z izjemo največje moči 104 kilovate oziroma 140 'konj'), zanj pa napovedujejo tudi možnost doplačila za neskončnostopenjski menjalnik CVT, podedovan po Nissanu.
Klasičen štiristopenjski samodejni menjalnik ob 1, 6-litrskem bencinskem motorju je močno posodobljen: novi sta hidravlična sklopka in nadzorna elektronika, s tem pa je odziv menjalnika hitrejši in zdrs sklopke manjši.
Zahodni Evropi bosta namenjeni rahlo močnejši različici obeh turbodizlov (67 in 82 kilovatov oziroma 90 in 110 'konj', obakrat s filtrom delcev DPF), ki bosta izpolnjevali predpise glede izpusta škodljivih snovi Euro5, pri močnejšem od obeh pa bo od leta 2011 na voljo tudi menjalnik z dvojno sklopko EDC (mimogrede: pri Méganih bo ta menjalnik na voljo že prihodnje leto).
Okej, še malo na trdna tla. V zahodni Evropi je trg štirivratnih avtomobilov te velikosti velik le tri odstotke celotnega segmenta C oziroma spodnjega srednjega razreda. Do neke mere zanemarljivo, a vsaj Španci ga bodo izjemno veseli.
Toda pri Renaultu računajo tudi na druge dežele, še posebej zato, ker Fluence z merami sili razred više, pa tudi zato, ker je njegova pojava samosvoja. Francoski avtomobilistični novinarji so bili menda izjemno navdušeni nad njim in so mu napovedali lepo prihodnost tudi na tamkajšnjem trgu.
In če se morda spomnite priljubljenosti Renaulta 19 Chamade v tem kotičku Alp, kaže, da je tudi pri nas nekaj potenciala. Renaultovci za Fluence pravijo: »Na višjo raven dvignjeno potovanje«. Pa naj bo. Tudi na Vzhod, če je treba.
Vinko Kernc, foto: Vinko Kernc