Reportaža: Tannis Test - evropski avto leta

Konec leta, isti opravki! Spet množica novosti na istem mestu in priložnost primerjalnih preizkusov vseh novih avtomobilov, ki jih je evropska avtomobilska industrija pripravila od lani do zdaj.

21. 11. 2013

Tudi kraj je vedno isti, najsevernejši danski otok Nordjüttland, ki ga pri Aalborgu le okoli 200 metrov širok morski preliv loči od evropske celine. Običajno je tu zadnje dni septembra in prve dni oktobra vreme bolj kislo, oblačno in z močnim vetrom. Takšno je bilo do zdaj v vsej moji že kar 15-letni 'karieri' prihodov na sever Danske. Tokrat pa smo se veselili vsi! Pozdravilo nas je sončno, razmeroma prijetno toplo vreme, skoraj brezvetrje, ki je tudi na morje pričaralo povsem drugačne slike, kot smo jih bili vajeni. Narava v vsej svoji veličini je povsem drugačna od tiste pri nas. Pa tudi človeški dosežki so tu drugačni: s številnimi vetrnimi elektrarnami posuta polja, obdelovalne površine, obdane z drevoredi, kar seveda zmanjšuje moč vetra na poljih, vmes pa asfaltirane ceste, katerih površina se v nekaj letih, zdi se, da precej hitreje kot pri nas, spremeni v kolovoz. Slednje je skoraj idealno za preizkuse vzmetenja sodobnih avtomobilov, ki so skoraj vsa na povsem gladkih cestah že idealno prijetna. Hotel Tannishus ob istoimenskem zalivu Tannis je daleč naokoli edini, v katerem lahko hkrati prespi okoli 200 gostov, kolikor jih je prišlo iz vse Evrope za teden ali kakšen dan manj v ta odročni kraj.

Skandinavskim članom evropske žirije, ki takšno preizkušanje kandidatov za vsakoletni evropski avto leta prirejajo že 35 let, se v zadnjih 20 letih pridružujejo tudi številni drugi iz celinske Evrope. Grki, Španci, Portugalci, Rusi, Čehi, Švicarji, Francozi, Nizozemci, Britanci, Irci, Poljaki in Slovenci smo redni gostje. Dopolnjujejo nas predstavniki avtomobilskih znamk z vsega sveta, tisti pač, ki imajo na seznamu za posamezno leto kak primeren avtomobil, o katerem je treba predstaviti še tako skrite podrobnosti.

Tudi letos je bil obisk teh preizkusnih dni enak: tam je bilo mogoče voziti 28 letošnjih novosti. Z letošnjega obsežnega seznama so manjkali trije, BMW X5, Infiniti Q50 in Mercedes-Benz CLA. Zakaj? Vemo za BMW, ki X5 še ni predstavil v voznem stanju (novinarska predstavitev bo novembra), ne vemo natančno za druga dva, morebiti so vodilni pri obeh znamkah ugotovili, da nista ravno resna kandidata za prestižni naslov ...

Večino letošnjih novosti smo že spoznali na posameznih predstavitvah pred prireditvijo na Danskem, zato pa smo v Tannisu lahko čas koristno izrabili za primerjave med nekaterimi tekmeci.

Povsem brez novih avtomobilov pa vseeno ni šlo. BMW je na sever Danske poslal svoj novi električni avtomobil i3, tako da smo se lahko z njim podrobno seznanili, čeprav BMW za zdaj slovenske prodaje tega avtomobila še ne obljublja. Podobno je bilo tudi z Renaultovim prvim pravim električnim avtomobilom, Zoejem. V nasprotju  z dvema elektrificiranima serijskima avtomobiloma, Kangoojem in Fluenceom (štirikolesnik Twizzy ima drugačen status), je Zoe izključno električni. Posledično (oziroma zaradi odnosa slovenske oblasti do ekoloških novosti na področju avtomobilizma) je za zdaj le malo možnosti, da bi Zoeja lahko kupili tudi pri nas. Tretji električni avtomobil s seznama, Tesla Model S, pa v zadnjem času močno odmeva v javnosti. Pozitivno in tudi manj. Pravkar je Tesla Model S postal najbolje prodajan avtomobil v eni od evropskih držav – na Norveškem, kjer je s septembrsko rekordno prodajo s prvega mesta med najbolje prodajanimi modeli zrinil Volkswagnovega Golfa. Norveške oblasti z vsemi možnimi ukrepi podpirajo nakup in uporabo električnih avtomobilov in Teslov uspeh ni naključje, pa čeprav gre za kar okoli sto tisoč evrov vreden nakup. Tudi v primerjavi z edinim tekmecem na Danskem, Mercedesovim (odločno reklamiranim) najboljšim avtomobilom na svetu, razredom S, se je odlično odrezal (našo primerjavo boste lahko prebrali v eni od prihodnjih številk Avto magazina).

Avtomobilov, ki se potegujejo za iste kupce, je bilo kar veliko. Hyundai i10 in Mitsubishi Space Star sta sicer po velikosti kar skupaj, a vseeno težko primerljiva, saj se je Mitsubishi osredotočil le na nekaj evropskih trgov. Nekoliko večji in precej bolj prostoren, a med letošnjo bero v svojem razredu osamljen je bil Nissan Note. Preseneča s prostornostjo in elektronskimi dodatki, ki smo jih do zdaj poznali le v razredih više.

Drugačen vtis so želeli pustiti trije majhni križanci, ki so letošnja bera novih prihodov na trg – Peugeota 2008, Renaulta Capturja in Suzukija SX4 S-Crossa. Ta zadnji ima vsaj v enem pogledu prednost pred tekmecema – je edini, ki ga kljub precej 'terenskemu' videzu celotne trojice kupec lahko dobi tudi s štirikolesnim pogonom. V nižjem srednjem razredu so se ponujale štiri novosti, Mazda3, Peugeot 308, Seat Leon in Toyota Auris. Vsekakor so vse štiri dobrodošle v razredu z največ tekmeci in še vedno aktualnim zmagovalnim evropskim avtomobilom leta – Volkswagnovim Golfom. Nekaj več, a ne tako daleč stran od nižjega srednjega razreda, ponujata Škoda Octavia in Toyota Corolla.

Kot nadomestek za višji srednji razred se zdaj v ospredje prebijajo manjši terenci ali točneje večji križanci. Na Danskem smo lahko primerjali tri: Forda Kugo, Subaruja Foresterja in Toyoto RAV4. Morda je presenečenje v tem, da ameriško-evropska Kuga veliko bolj prepriča kot njena japonska staroselska tekmeca. Na pogled ne daleč od terenske trojice srednjega razreda je Range Rover Sport. A le na pogled. Tale Landroverjev terenec je v vsem zelo prepričljiv, z motorno izbiro prav tako kot s tehnološko najnaprednejšim štirikolesnim pogonom ter bogato in učinkovito elektronsko dodatno opremo.

Drugi britansko-indijski dosežek je še bolj privlačen. Jaguar F-Type je pač nekaj posebnega in z gotovostjo lahko zatrdim, da ni med favoriti za osvojitev naslova avta leta. F-Type bo prepričal marsikaterega ljubitelja roadsterjev in zvoka osemvaljnikov izpod motornega pokrova, a vsaj enega od kriterijev za izbor – uporabnega množičnega avtomobila – ne izpolnjuje v popolnosti. V srcih ljubiteljev avtomobilske tehnike pa je seveda drugače.

Premijskih avtomobilov, kot sta zadnja omenjena, je bilo še nekaj. Podaljšana limuzina Mercedes-Benz S 500 je precej drugačna od Lexusovega drugega najmanjšega, novega rodu IS. Nekje vmes je Maserati Ghibli, kot Italijani pravijo edinemu pravemu tekmecu BMW-ja M5. Drugam meri Porschejev Cayman. Ta je pri preizkušanju na letošnjem losovem testu, ki ga tudi organizirajo člani skandinavske žirije, dosegel rekordno hitrost do zdaj ter se seveda tako še posebej izkazal kot najboljši športnik. V isto smer, a na drugačen način merita tudi BMW 4 kot hiter družinski kupe in Opel Cascada kot velik in prostoren kabriolet.

Nekoč precej bolj množično cenjen način prevažanja ljudi in prtljage, enoprostorci, so z letošnjima le dvema novostma napovedali, da se tovrstnim avtomobilom ne obeta tako svetla prihodnost kot pred desetletjem. A Citroënov dvojec C4 s pridevkom Picasso ali Grand Picasso je Kia s svojim Carensom zavrnila le z eno samo karoserijsko različico – in možnostjo dodatnega, tretjega para sedežev v sicer velikem prtljažniku. Za Picassa in Carensa lahko rečemo, da sta kljub zmanjševanju zanimanja kupcev za tovrstne avtomobile izstopala zaradi svoje oblike.

Sedmerico finalistov moramo člani žirije izbrati do sredine letošnjega decembra, evropski avto leta z letnico 2014 pa bo – zdaj že tretjič zapored – razglašen na predvečer ženevskega salona, 3. marca 2014.

Besedilo Tomaž Porekar foto Matej Jazbinšek

Kandidati za evropski avto leta 2014

BMW i3

BMW X5

BMW 4

Citroën C4 Picasso

Ford Kuga

Hyundai i10

Infiniti Q50

Jaguar F-Type

Kia Carens

Lexus IS

Mazda 3

Maserati Ghibli

Mercedes-Benz CLA

Mercedes -Benz S

Mitsubishi Space Star/Mirage

Nissan Note

Opel/Vauxhall Cascada

Peugeot 2008

Peugeot 308

Porsche Cayman

Range Rover Sport

Renault Captur

Renault Zoe

Seat Leon

Skoda Octavia

Subaru Forester

Suzuki SX4

Tesla Model S

Toyota Auris

Toyota Corolla

Toyota RAV 4

Dokončen seznam za avto leta 2014 bo potrjen v začetku decembra. Na začasnem seznamu so navedeni vsi tisti avtomobili, ki so že na prodaj ali pa se njihova prodaja pričakuje v prihodnjih mesecih v vsaj petih evropskih državah, predvideva pa se tudi prodaja vsaj 5.000 primerkov na leto.