Po zelo uspešnem lansiranju novega Citroena C3 so Francozi zdaj pripravljeni stopiti stopničko višje. In to dobesedno.
Za novega Citroena C3 se je v enem letu odločilo že skoraj 200.000 kupcev. Številka jasno kaže, da je bil avto odlično sprejet, kupcem pa je očitno všeč tudi nova oblikovna politika. Ker še vedno živimo čas, v katerem se najbolje prodajajo križanci vseh vrst in velikosti, so se pri Citroenu odločili ponuditi C3 v malce drugačni obliki.
Ni zamenjava za C3 Picasso
Hkrati poudarjajo, da C3 Aircross ni zamenjava za dosedanjega C3 Picassoja. Prvi se namreč uvršča v avtomobilski razred B2 SUV, drugi pa v vedno bolj pozabljeni razred B2 MPV. Pozabljeni zato, ker tudi v večjih razredih MPV prodaja vztrajno pada. Posledično pa se vedno več avtomobilskih znamk odloča nekoč uspešne predstavnike razreda MPV (ali po domače enoprostorce vseh vrst) raje – s primernimi oblikovnimi spremembami – ponuditi v razredu SUV oziroma razredu križancev.
Nič drugače ni naredil Citroen. Dosedanji C3 Picasso je bil sicer relativno dobro sprejet, a prihodnost tudi zanj v novi podobi ne bi bila rožnata. Drugače je s križanci. Zdaj jih izdelujejo praktično že vse znamke, pri čemer jih imajo nekatere več oziroma skoraj v vsakem avtomobilskem razredu.
Recept, imenovan Cactus
Tudi sicer se je Citroen že pred časom odločil, da bodo vse svoje prihajajoče modele ustvarjali po receptu, imenovanem Cactus. Odločitev podpirajo s tem, da je obširna raziskava med kupci pokazala, da podpirajo odločitev in posledično nov oblikovalski pristop.
Nič drugače ni z novim C3 Aircrossom. C3 povzema obliko Cactusa, Aircross pa novega C3. In če smo pošteni, se zdi vsaka nova izvedba bolj prikupna od predhodne.
C3 Aircrossa so zato, da bi zapeljal v razred križancev, za 20 milimetrov bolj dvignili od tal kot osnovnega C3, mu dodali zmogljivejše vzmetenje in večja kolesa. Da bo dovolj prikupen, so obdržali možnost personalizacije zunanje podobe. Osmim barvam karoserije bo mogoče dodati štiri različne barvne odtenke strehe ter štiri posebne barvne pakete zunanjosti, omenjenemu pa bo mogoče dodati še pet različno obarvanih notranjosti.
Najprostornejši v razredu
Za obliko je torej poskrbljeno, kaj pa uporabnost oziroma prostornost? 4,15 metra dolgi C3 Aircross po pričevanju francoskih stvariteljev prinaša eno najprostornejših notranjosti v razredu. Hkrati zadnja klop ponuja 15-centimetrski vzdolžni pomik, nastavljati pa je mogoče tudi naslonjalo zadnjih sedežev. Tako se uporabniki v vsakem trenutku lahko odločijo za več prostora v potniški kabini ali pa v prtljažniku. Ta že v osnovi ponuja 410 litrov, ko zadnjo klop pomaknemo povsem naprej, pa kar 520 litrov, kar za takšnega malčka vsekakor ni malo.
Prvi vtis, ko se zapelješ s C3 Aircrossom, je pozitiven. Takoj je mogoče zaznati novo vzmetenje, ki pa ni zgolj trdnejše. Vožnja je v vsakem trenutku precej udobna, pa četudi podlaga ni zgolj asfaltna, hkrati se avto v ovinkih ne nagiba preveč. Za premagovanje strmin oziroma vožnjo po neutrjenih podlagah je lahko C3 Aircross opremljen s sistemom Grip Control, ki skrbi za boljšo trakcijo. Ob osnovnem programu Auto so vozniku na voljo štirje programi – pesek, terenska vožnja, sneg in izključen sistem ESP. Za tiste voznike, ki se s takšnim avtom dejansko podajajo na neutrjene podlage, je dobrodošel del opreme tudi Hill Assist Descent oziroma asistent za vožnjo po klancu navzdol, ki samodejno, ne glede na naklon, vzdržuje hitrost 3 kilometre na uro.
Pri Citroenu so še posebej ponosni, da je lahko malček (po večini doplačilno) opremljen tudi s kar 12 varnostno-asistenčnimi sistemi ter štirimi povezljivostnimi tehnologijami, pri katerih izpostavljajo tudi možnost brezžičnega polnjenja pametnega telefona.
Prikupni turbobencinski trivaljnik
Po zavitih cestah Korzike smo preizkusili dve motorni različici. Dizelska različica 1,6-litrskega motorja ponuja 100 ali 120 'konjev'. Mi smo preizkusili močnejšo, s katero je povsem spodoben, a tudi zaradi dizelskega oglašanja bolj primeren za varčne voznike.
Bolj prikupna se nam je zdela srednja različica 1,2-litrskega turbobencinskega motorja. 110 'konjev' v kombinaciji s šeststopenjskim samodejnim menjalnikom je povsem dovolj, da je avto živahen, hkrati pa ne preveč bencinsko potraten. A okusi so različni, seveda pa je ob predpostavki, da je v večini različic serijski petstopenjski ročni menjalnik, za samodejnega potrebno dodatno doplačilo, ki pa lahko končno ceno precej spremeni. A če kaj, je vredno v avtomobilu investirati v samodejni menjalnik, pa naj bo avto še tako majhen.
besedilo: Sebastjan Plevnjak, foto: Sebastjan Plevnjak, Citroen
Novo na Metroplay: "Za vsako uro, ki jo vložimo v vadbo, dobimo nazaj 3 ure življenja" | Leon Bedrač, 2. del