Audijeva, BMW-jeva ali MB-jeva pločevina mora biti res posebna, da se človek obrne in jo gleda, kako izgineva v daljavi. Pri takšnem Saabu si ljudje lomijo vratove. V čem je skrivnost?
Skrivnost je v imidžu švedskega izdelovalca avtomobilov, ki je zaslovel predvsem z letalsko industrijo, in tudi v pestrosti, ki je Švedi nimajo. Ne modelne in – kar še zlasti velja za naš trg (a se z novo odprtim prodajno-servisnim centrom v Ljubljai stvari obračajo na bolje) – ne prodajne, saj na Saabovega trgovca pri nas še nekaj časa, če sploh kdaj, ne boste naleteli v vsakem večjem mestu.
Prvo in drugo pa dajeta tretje: ekskluzivnost. In tu trikrake zvezde, štirje krogi in vetrnica pogorijo na celi črti. Pravično? Če posadite enega izmed lastnikov omenjene trojice v Šveda, bo kot iz topa izstrelil odločni ne. A vsaka medalja ima dve plati. Če ne morete razumeti alfistov, boste težko tudi tipičnega kupca Saaba.
Če poskušamo razložiti, gre za kupca, ki v avtomobilu išče posebnost, pa ta ni nujno popolnost (za druge). Saab res stavi na posebnost, vabi s samosvojim skandinavskim oblikovanjem, po novem pa še s turbodizelskim strojem, ki ga brez oklevanja postavimo ob bok (turbo) bencinskim mogočnežem, sicer eni izmed najbolj znanih plati švedske tovarne avtomobilov.
Ta že nekaj časa spada pod okrilje General Motorsa, kar se nekoliko pozna pri varčevanju, a ropotanje vzmeti pri odpiranju vrat prtljažnika, premehki sedeži v spodnjem delu, staromodna osvetlitev armaturne plošče in na nekaterih delih premalo ugledna plastika pa še nekatere druge 'neuglednosti' ne popačijo nasmeha na voznikovem obrazu.
Privlačno oblikovanje zunanjosti (posebej zanimivo je 9-3 srečati ponoči, ko zgornje prednje luči rišejo obrvi) v notranjosti ni tako drzno, a z že znanimi rešitvami, kot so zagonska ključavnica med sedežema, poleg nje prestavna ročica kot del sredinskega mostička (če niste pozorni, je sploh ne boste opazili), merilnik tlaka turbopuhala in zanimivo zasnovani zračniki na hladno in ergonomsko zelo učinkovito oblikovani armaturni plošči, Saabu uspeva biti poseben tudi pod streho.
Na prednjih sedežih je prostora dovolj, v zadku in v prtljažniku je zadovoljstva manj. Agresivnejšemu zunanjemu videzu se v paketu, ki mu cenik reče Saab 9-3 Sport Sedan 1.9 TTiD 16V Aero, odlično poda tehnika. Nizko in trše podvozje (iskalci mehkobe v vožnji, obvoz), začinjeno z 18-palčnimi lahkimi platišči z izzivalno kombinacijo gum 225/45 ZR 18 (serijsko sicer natikajo 17-palčna kolesa), je kot smetana na torti Saabove dobre vodljivosti, v kateri bo užival vsak športno usmerjen voznik, ki bo bržkone izustil tudi kakšno nekoč bogokletno misel o odličnem turbodizelskem motorju.
Ljubitelje plinskega olja so Saabovci že pred leti razveselili z Alfinimi 1, 9-litrskimi TiD-i (pri AR so nosili oznako JTD), pri prenovi serije 9-3 pa so Švedi kronali ponudbo z novim članom: dvakrat prisilno polnjenim (manjše turbopuhalo dela osamljeno do 1.500/min, ko se vključi še večji 'polž', in odneha pri 3.000/min) 1, 9-litrskim motorjem TTiD s 132 kilovati (180 'konji').
Motor je odličen, že nad prostim tekom daje vedeti, da je pripravljen, pri 1.500/min se pelje zelo kultivirano, kravato pa odvrže pri 1.850/min, ko v akcijo stopi (reci, piši) 400 Nm navora. Takrat takole motorizirani Saab 9-3 ne pozna klancev, in če ne prej, si voznik takrat zaželi, da bi bil volan bolj povratnoinformativen. Zaradi spoštovanja do pogonskih gum (sprednjih) ostane varnostna elektronika vklopljena.
Mitja Reven, foto: Aleš Pavletič