Samodejni menjalniki so vozniku lahko v veliko pomoč, saj mu olajšajo vožnjo, vendar se jih vztrajno drži precej predsodkov. Pri Peugeotu so nam pripravili vožnjo po Sloveniji, s katero so nam poskusili dokazati, da so brez podlage.
Samodejni menjalniki so se namreč v zadnjih letih razvili do te stopnje, da po bliskovitosti prestavljanja skoraj ne zaostajajo za ročnimi, ročnim pa so se približali tudi s porabo goriva.
Danes so na voljo štirje osnovni tipi samodejnih menjalnikov. Robotiziran menjalnik je v resnici konvencionalni ročni menjalnik, pri katerem vlogo voznika pri upravljanju sklopke in prestav prevzame robot. Njegova prednost je predvsem majhna teža, saj je za dobro polovico lažji od klasičnega samodejnega menjalnika. Po drugi strani ima dolge reakcijske čase in lahko neprijetno cuka med prestavljanjem.
Menjalnik z dvojno sklopko različne znamke tržijo s trgovskimi imeni DSG, Powershift, PDK, M-DCT in podobnimi. Opremljen je z dvema sklopkama, ki ločeno upravljata liha in soda prestavna razmerja. Ko je menjalnik v določenem prestavnem razmerju, je naslednje že pripravljeno, sklopki pa bliskovito prestavita med njima. Je hiter, a tudi zelo kompleksen, avtomobilu pa doda tudi precej teže.
Brezstopenjski menjalniki CVT so sestavljeni iz dveh stožčastih jermenic, med katerima je napet kovinski jermen, ki stalno ohranja enako število motornih vrtljajev ne glede na obremenitev. So precej zanesljivi in s pomočjo elektronike omogočajo tudi vožnje z določenimi prestavnimi razmerji. Vozniki pa se morajo privaditi predvsem neobičajni zvočni kulisi in nekoliko drugačni odzivnosti avtomobilov, ki so opremljeni z njimi.
Ostanejo še dodobra preskušeni klasični samodejni menjalniki, pri katerih za prestavljanje skrbi hidravlični pretvornik navora v kombinaciji s planetnimi gonilniki. Omogočajo gladko zvezno prestavljanje brez spuščanja pedala za plin. Konstruktorji so jih s sodobno elektroniko in sodobnimi materiali močno izboljšali, jim dodali možnost 'ročnega prestavljanja' in porabo goriva močno približali porabi avtomobilov z ročnimi menjalniki.
Takšen je tudi novi šeststopenjski samodejni menjalnik EAT6 zadnje generacije, s katerim so pri Peugeotu opremili skoraj vso svojo modelno ponudbo. V primerjavi s prejšnjo generacijo so mu namenili novi računalnik, ki omogoča 40 odstotkov hitrejše prestavljanje, s kompaktnim toroidnim konverterjem in izboljšanim filtriranjem olja pa so mu izboljšali odziv pri nizkih vrtljajih. Petdesetodstotno zmanjšanje trenja med notranjimi deli, izboljšana oljna črpalka in hidravlični distributor olja ter sistem stop-start so pripomogli tudi k manjši porabi goriva.
Kot pravijo pri Peugeotu, je s samodejnimi menjalniki povezana vrsta mitov, ki voznike odvračajo od njih, vendar ne veljajo več.
Mit številka ena je, da so menjalniki na voljo le v kombinaciji z dražjimi avtomobili iz višjih segmentov. To v primeru Peugeotove modelne ponudbe ne velja več, saj menjalnike ponujajo tako v večjih Peugeotih 508, 5008, 3008 in 308 kot tudi v Peugeotih 208 in 2008, ki segata v segment majhnih mestnih avtomobilov.
Drugi mit pravi, da avtomobili s samodejnim menjalnikom porabijo več goriva, kar tudi ne velja več povsem. Glede na tovarniške podatke poraba Peugeota s samodejnim menjalnikom lahko za največ 0,4 odstotka preseže porabo enakega modela z ročnim menjalnikom. V nekaterih primerih je enaka ali celo manjša.
Tretji mit, ki govori o dražjem vzdrževanju samodejnih menjalnikov, tudi ne drži več. Načrt vzdrževanja avtomobilov s samodejnimi menjalniki je namreč popolnoma enak kot pri avtomobilih z ročnimi menjalniki.
Ostane še četrti, mogoče najbolj trdoživ mit, ki pravi, da je vožnja avtomobilov s samodejnimi menjalniki dolgočasna. To vsekakor ovržeta program S (Sport) in možnost ročnega prestavljanja.
Z anketo med svojimi strankami so pri Peugeotu tudi ugotovili, da so voznikom pri vožnji avtomobilov s samodejnim menjalnikom všeč predvsem enostavnejše upravljanje, lažja vožnja v koloni in prometnih zastojih, lažje speljevanje na klancu in preprostejša vožnja s tempomatom.
Edina prava razlika zato ostaja v ceni. Samodejni menjalniki so povprečno namreč še vedno za dobrega tisočaka evrov dražji od ročnih, čemur pač botruje njihova bolj kompleksna zgradba. Ta je verjetno glavni razlog, da se vozniki ne odločajo zanje. Kot pravijo pri Peugeotu, se mora voznik le prvič odločiti za samodejni menjalnik, potem pa mu običajno ostaja zvest. Tako med glavnimi kupci avtomobilov s samodejnimi menjalniki zaznavajo povratnike, torej tiste, ki so že imeli avtomobil s samodejnim menjalnikom, poleg njih pa še mlade družine, ki se odločajo za večje avtomobile, ter starejše voznike, ki kupijo manjši avtomobil s samodejnim menjalnikom.
Matija Janežič; foto: Matija Janežič, tovarna
Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o svoji najljubši tehniki pomnjenja