Made in Wolfsburg

29. 12. 2018 | Tomaž Porekar
Deli

Tarraco je v Seatovem jeziku očitna nenavadnost. Doslej so si za nove model vedno uspeli najti primerno ime enega od španskih mest. Tarraco pa to ni, pač pa so uporabili latinsko (rimsko) ime katalonskega kraja Tarragona, ne tako oddaljenega od Barcelone, središča Seatovega sveta.

S to Seatovo novostjo je povezano tudi nekaj politike. Lani v začetku oktobra je bilo že vse pripravljeno, da Seatova služba za informiranje javnost obvesti o izidu internetnega glasovanja glede iskanja novega imena za večji terenec, ki so ga najavljali. A jim je namero prekrižal katalonski referendum in brutalno delovanje španske policije ob dokaj mirnem katalonskem iskanju lastne identitete. Ampak, kaj imajo avtomobili s preprečeno samostojnostjo? Če je to Seat, potem veliko. Seat je bil v prvih letih po drugi svetovni vojni luč (na koncu predora) za vse Špance, da se obeta nekaj več kot frankistični režim. Povezava s Fiatom pa se je sčasoma pokvarila, (upravičen) up glede sprememb, Seat, pa je kar poniknil v nič kaj sončnih časih za Španijo. Seatova ločitev od Fiata in iskanje drugačnih povezav nekaj let po zavrnitvi frankističnega režima in španski vključitvi v EU, je spet postal zgodba uspeha. Volkswagen je v Barceloni in okolici omogočil velik industrijski razvoj in Volkswagen je imel tu pomembno vlogo tudi zaradi postavitve svoje tovarne v Pamploni, Kataloniji sosedni Navarri. Prav z novo veliko Seatovo tovarno (v Martorellu) si je Katalonija z avtomobilsko industrijo spet pridobila identiteto.

Seat je moral mesto vodilnega španskega avtomobilskega simbola ohraniti tudi v času katalonskega osamosvajanja. Na kocki je bil štiridesetmilijonski domači trg. Tarraco je moral počakati. Pa mu ni bilo težko, saj je oziroma bo na trg zapeljal šele v začetku leta 2019. Je pa v zvezi z njim nekaj drugega, pomensko drugačnega. Imel bo namreč dodatno nalepko: Made in Wolfsburg. To bo torej še en Seat za evropski trg, ki ga ne bodo izdelovali doma, v Španiji. Ne morem zapisati prvi, ker sta mu to prvenstvo ukradla že Mii in sedanji Toledo, še prej Alhambra. Ampak, če Tarraco prihaja iz Volkswagnove prestolnice, od tam, kjer izdelujejo Volkswagnov model z veliko začetnico – Golf –potem je to pač nekaj posebnega!.

Seveda pa je res, da to ne dokazuje nič drugega, kot to, da je skupina Volkswagen velikanski konglomerat, kjer pravzaprav ne politika ne emocije ne igrajo kakšne posebej odločujoče vloge. Novi Seatov šef, Italijan Luca de Meo (kateremu morajo biti Fiatovci hvaležni za ikono z oznako 500), je pred tremi leti v Barcelono prišel kot reševalec zavožene znamke. Kaj hitro se je izkazalo, da tako hudo le ni bilo, a prav z njegovim vodstvom tudi Seat postaja znamka križancev, mestnih in športnih terencev. Tu bo pomembno vlogo glasnika sprememb imel tudi Tarraco.

Pod povsem novo in po Seatovih oblikovalskih smernicah narejeno karoserijo (masko, lučeh in karoserijskimi bočnimi poudarki) najdemo preskušeno in dovršeno tehniko iz kar nekaj 'bratskih' modelov – Tiguana, Kodiaqa, Atece, Allspaca ali eksotičnih Atlasa ali Terramonta. Zato tudi ni čudno, da ga izdelujejo na istih montažnih trakovih kot Tiguana.

Kaj je v primerjavi z omenjenimi novega, drugačnega? Vsekakor je to v prvi vrsti zunanjost, ki zagotavlja, da Tarraco ni le kopija dosedanjih že znanih. Tu so nove specifikacije motorjev, ki jih sočasno uvajajo tudi pri Tiguanu in Kodiaqu. Tu je vrsta Seatovih značilnosti, a so to bolj malenkosti, s katerimi so skušali pač vdahniti nekaj španske duše v zelo stvarno in brez posebnih emocij zasnovan avtomobil. To je še kar dobro uspelo glede zunanjosti, saj ima Tarraco precej prepoznavnih Seatovih potez. Manj je to uspelo v notranjosti oziroma na armaturni plošči. Ta je – še posebej na sovoznikovi strani – brezizrazna in 'plastična'. Za digitalne navdušence je namesto običajnih analognih kombiniranih merilnikov zdaj digitalni 10,25-palčni zaslon, nekaj manjši (8-palčni) je prosto postavljen nad sredinsko konzolo. Z njim upravljamo večino funkcij v avtomobilu, v pomoč pa sta tudi še dve vrsti običajnih gumbov ob navpičnih robovih zaslona. Poudarjajo tudi, da je Tarraco glede prvi v družini glede športnega obnašanja na cesti, kar zagotavljajo z spremembami nastavitev na elektronskih podpornih sistemih podvozja (prilagodljivih blažilnikov in volanskega sistema).

Pri Seatu hočejo Tarraco predstaviti kot vodilni v njihovi družini križancev in športnih terencev, saj združuje najsodobnejše tehnologije, dinamične vozne lastnosti in funkcionalnost z elegantno, napredno obliko. Vsekakor je uporabno prevozno sredstvo, ki postreže s 5 ali 7 sedeži in uporabnim visokim položajem sedenja.

Omeniti velja, da bo Tarraco imel kar precej sodobnih tehnoloških dodatkov že serijskih, na primer sistem za zaznavanje pešcev, zadrževanje na voznem pasu ter klic v sili, s čimer se hočejo pri Seatu tudi malce oddaljiti od Škodinega Kodiaqa, ki je predvsem s ceno dodobra premešal trg. Pri slovenskem uvozniku se za ceno na našem trgu še pogajajo, lahko pa pričakujemo, da bo osnovni Tarraco stal okoli 25 tisoč evrov. Ko se bo pojavil na slovenskem trgu (sredi marca 2019, oziroma okrogel mesec kasneje kot na glavnih evropskih trgih), bo verjetno na voljo že tudi celotna paleta motorjev, katerih tehnični podatki od novembrski vozni predstavitvi še niso bili popolni.