Vozili smo: Škoda Vision E želi postati ljudski električni avtomobil

27. 11. 2017
Deli

Izraza električen in dostopen le redkokdaj upravičeno slišimo v istem stavku, ko je govora o avtomobilih, a to se lahko kmalu spremeni. Leta 2020 naj bi Škoda predstavila prvega v prihajajoči družini električnih avtomobilov, ki bi bil namenjen širokemu krogu potrošnikov. Vozili smo prototipni model Vision E, ki uteleša bistvo električne prihodnosti te češke znamke.

Škoda je v dobri formi. Zelo osnovni in nekakovostni avtomobili iz ne tako oddaljene preteklosti (primer teh sta Favorit in Felicia) so izginili, današnja ponudba Škode pa je bistveno širša in konkurenčna, zahvaljujoč neposrednemu dostopu do materiala ter znanja skupine Volkswagen. Trden uspeh Octavie, obetaven začetek prodaje SUV-a srednjega razreda Kodiaq in bližajoča se predstavitev Karoqa so ključ do gotove sedanjosti in obetavne prihodnosti podjetja iz Mlade Boleslava. Bliža se tudi preobrazba proizvajalca avtomobilov v ponudnika storitev mobilnosti, proces, ki se je za mlado ekipo, zbrano v digitalnem laboratoriju, že začel z odprtjem prostorov v eni izmed trendnih četrti v Pragi, blizu reke Vltave: »Naš doseg bo šel prek 450 kvadratnih metrov, kolikor so trenutno veliki naši prostori,« zagotavlja digitalna umetnica Jarmila Placha, »ampak v teh prostorih zgolj povezujemo kable, ki se širijo v svet, kjer nešteto 'start-up' podjetij sodeluje z nami, od česar imajo največjo korist Škodini avtomobili in kupci v prihodnosti.«

V prihodnosti, v kateri nepovezljivi brez tehnologij za avtonomno vožnjo ne bodo imeli več svojega mesta. Vision E je Škodin poskus, da pospeši pridobivanje teh veščin za prihodnost, pri čemer na eni strani uporabniku omogoča nemoten hiter vsakdan, na drugi pa tlakuje pot v čas robotskih avtomobilov, opremljenih z laserskimi senzorji, radarji in kamerami. Danes serijski avtomobili komaj dosegajo tretji nivo avtonomne vožnje, ki od vozila zahteva, da neodvisno deluje v zastojih in na avtocestah, pri čemer se s pomočjo avtopilota izogiba oviram na cesti, prehiteva druga vozila, išče parkirna mesta in vozilo tudi samostojno parkira.

Škodin trojanski konj

4,7 metra dolg, 1,6 metra visok in 1,93 metra širok Vision E (en centimeter krajši, nižji, a štiri centimetre širši kot Kodiaq) je Škodin trojanski konj v bitki 'vojakov' z vsega sveta. Več kot le napoved ali namera koncept Vision E – prvič predstavljen aprila na avtomobilskem salonu v Šanghaju (septembra v Frankfurtu se je sicer pojavil s spremenjenim sprednjim in zadnjim delom) – razkriva serijo elementov, ki bodo pozneje uporabljeni tudi v serijskem avtomobilu (ki naj bi na trg prišel leta 2020), tako v obliki kot vsebini. In to naj bi bil le eden od petih Škodinih električnih modelov, ki naj bi jih Škoda predstavila do leta 2025 (leta, ko napovedujejo, da bo četrtina njenih novih prodanih avtomobilov električnih ali 'zgolj' hibridnih), in to ne kot podznamka, kot je pri Mercedesu (EQ), BMW-ju (i) ali Volkswagnu (ID).

Ko govorimo o obliki, se vedno zastavlja vprašanje, kateri elementi bodo uporabljeni tudi v serijskem avtomobilu. Direktor oddelka za oblikovanje zunanjosti, Karl Neuhold, predlaga, da med seboj primerjamo koncepta Vision S (iz leta 2016) in Vision C (iz leta 2014), ju primerjamo še z modeloma Kodiaq in Superb, da dobimo občutek, koliko se bo serijski avtomobil razlikoval od študije. Tudi brez potrebe po hladilniku so se oblikovalci še vedno trudili obdržati masko, s čimer bi obdržali značilno podobo sprednjega dela avtomobila, kakršno imajo vozila, ki jih na cesti srečujemo danes. Velik del pozornosti naj bi prevzel LED-svetlobni pas po celotni širini avtomobila. Profil avtomobila zaznamuje rastoča linija v višini spodnjega roba oken in močno naprej nagnjen zadnji stebriček, s čimer Vision E dobi dinamično podobo kupeja.

Brez stebrička B

Za klasičen B-stebriček na avtomobilu ni prostora, prav tako ne za stranski ogledali, katerih vlogo nadomeščajo kamere, ki nato sliko projicirajo na zaslone v kabini. Zadnji par vrat – vpetih na zadnji stebriček avtomobila – se tako kot prtljažnik odpira s pomočjo elektrike, kar poveča dostop do kabine, vendar je to element, ki ga serijski avtomobil ne bo vseboval. Kot celota bo zunanjost avtomobila oblikovana po istih proporcih kot Škode, ki jih na cesti videvamo danes, s poudarkom na robovih in geometrijskih oblikah. Čeprav bo avtomobil višji, kot tradicionalne limuzine, Škoda vztraja, da to ne bo SUV, predvsem zaradi celotnih proporcev in horizontalne drže, s čimer se želijo Čehi izogniti prekrivanju z modelom Kodiaq Coupe, ki bo na Kitajskem na ceste zapeljal leta 2019. Steklena streha čez celotno dolžino avtomobila močno poveča občutek prostornosti v avtomobilu, hkrati pa izboljša pogled iz kabine.

Kabina je eksperimentalna s štirimi sedeži (produkcijski avtomobil jih bo imel pet), vpetimi nad lesena tla in okrašenimi z bogatim naborom kristalov, s čimer se naslanjajo na pomembno kulturno tradicijo Češke. Prostor kot tak je senzacionalen, kar je posledica velike medosne razdalje (2,85 metra; pri Kodiaqu znaša 2,79 metra), postavitve osi na skrajne dele karoserije in baterij pod tlemi kabine, kar je v navadi pri večini sodobnih električnih avtomobilov in tistih iz Volkswagnovega koncerna, ki uporabljajo platformo MEB. Litij-ionske baterije so vodno hlajene in shranjene v prostoru, odpornem proti nesrečam, v središču med sprednjo in zadnjo osjo, kar pripomore k nizkemu težišču in ugodni razporeditvi teže.

Štirje informacijsko-zabavni zasloni (poleg glavnega 12-palčnega centralnega, občutljivega za dotik) so bili vgrajeni z namenom enakovredne obravnave vsakega potnika, glede na to, da bo v bližnji prihodnosti tudi voznik lahko po želji postal 'le' potnik. Sistem v konceptu Vision E še ni bil operativen, saj je bil njegov namen pritegniti pozornost na avtomobilskih salonih, vendar Škodini inženirji zagotavljajo, da bo serijski avtomobil s to možnostjo že opremljen, dodana pa bo možnost upravljanja z glasom in kretnjami.

Telefonska škatla

Zaslon sprednjega potnika je vgrajen v armaturno ploščo, zaslona, namenjena potnikoma zadaj, pa sta umeščena v zglavnike sprednjih sedežev. V vsaka vrata je vgrajena tako imenovana 'telefonska škatla', kjer lahko potniki prek indukcije polnijo pametne telefone (podatki in nastavitve telefona bodo posamezniku dosegljivi kar prek zaslona informacijskega sistema).

Dvignjeni sedeži ne zagotavljajo le dobre vidljivosti iz vozila, temveč se ob odprtju vrat za 20 stopinj zavrtijo v smer izhoda, nato pa se, ko se vrata zapro, vrnejo v prvotni položaj, s čimer potnikom olajšajo vstop. Poleg tega se lahko sprednji sedeži, ko niso v rabi, skupaj z volanom prevrnejo, tako se udobje v vozilu le še poveča. V skladu s prostorno notranjostjo je tu še radodarno odmerjen prtljažni prostor s prostornino 560 litrov, kar je v skladu s sedanjimi Škodinimi modeli.

Prihodnost lahko v konceptu Vision E začutimo tudi po zaslugi senzorja za zaznavanje očesnega gibanja, vgrajenega z namenom spremljanja voznikove pozornosti, ki tega po potrebi (s pomočjo tresljajev) obenem opozori na njegovo morebitno utrujenost, hkrati pa je v vozilo vgrajen senzor za spremljanje srčnega utripa, ki zazna morebitne potencialno nevarne težave, s čimer lahko prepreči nesrečo (v tem primeru avtomobil avtomatsko prevzame nadzor nad upravljanjem, se zapelje na rob cestišča in ugasne). A kot po navadi, ko gledamo v prihodnost tehnologije, nam te zelo omejene predstavitve za volanom takšnih vozil ne omogočajo narediti konkretnih zaključkov o dinamičnih lastnostih vozil, sploh če upoštevamo, da je bila testna vožnja opravljena v paviljonu. Vseeno je bil odziv električnega motorja (v tem primeru enega na vsaki osi) takojšen, že ob najmanjšem dotiku stopalke za plin, kar bo verjetno realnost vsakega od obeh pogonskih sklopov v razvoju, 145-'konjskega' (sprednji pogon, baterija s kapaciteto 50 kilovatnih ur in dometom 400 kilometrov) in 306-'konjskega' (štirikolesni pogon, baterija s kapaciteto 80 kilovatnih ur in dosegom 600 kilometrov). Pospešek do 100 kilometrov na uro v šestih sekundah je boljši kot v katerikoli do zdaj izdelani (serijski) Škodi, pri čemer je najvišja hitrost 180 kilometrov na uro elektronsko omejena z namenom preprečitve prehitrega praznjenja baterije (čas polnjenja do 80 odstotkov kapacitete sicer znaša 30 minut ob predpostavki, da se avtomobil polni indukcijsko – ta opcija naj bi bila po letu 2020 široko dostopna – ali prek sistema hitrega polnjenja).

Proizvodnja čez tri leta

Podrobnosti o serijskem avtomobilu so skope, vemo pa, da naj bi se proizvodnja začela čez tri leta, do konca leta 2017 pa bo znano tudi, v kateri tovarni bodo avtomobil izdelovali (obstaja možnost, da za proizvodnjo ne bo izbrana Škodina tovarna). To seveda zastavlja vprašanja o končni ceni avtomobila, zlasti ob upoštevanju dejstva, da je visoka cena izdelave baterij še vedno ena izmed težav, ki jih morajo odpraviti. To je vsekakor precej pomembno vprašanje za avtomobilsko znamko, ki mora kljub napredku v kakovosti, kakršnega je doživela v zadnjih letih, še vedno biti pazljiva pri spremembah cen in občutku 'vrednosti', ki sta pri njenih kupcih še vedno odločilna dejavnika.

Vision E je seme, ki bo vzklilo v pet novih Škodinih električnih avtomobilov, ki jih tovarna namerava na trgu predstaviti do leta 2025 in se bodo pridružili široki paleti priključnih hibridov (prvi med njimi bo Superb, ki na trg prihaja leta 2019). Osnova za ta vozila bo Volkswagnova platforma za električne avtomobile MEB, hkrati pa bo predstavljala ključen element za izdelavo prostorne kabine in uravnotežene lege na cesti. Z gotovostjo lahko trdimo, da bodo imeli serijski avtomobili vrtoglave pospeške (kakršne smo lahko preizkusili že pri testnem avtomobilu) in (ne glede na to, katera od dveh motornih različic bo izbrana) zadovoljiv domet.

besedilo: Joaquim Oliveira · foto: Škoda