Suzuki Swift Sport : Swift je na dobri poti

20. 5. 2018 | Tomaž Porekar
Deli

Suzuki bo prav kmalu začel prodajati še bolj športno različico svojega daleč najuspešnejšega modela, Swifta. Zdaj bo to že tretji rod s to oznako, Swift pa je bil pred tem v športnejši različici znan tudi z dodatkom GTI.

Recept za tovrstne avtomobile je znan, pri Suzukiju pa ga seveda niso spreminjali. Tudi zato ne, ker je Swift z dodatkom Sport že do zdaj precej uspešno navduševal bolj ali manj mlado in z večjo motorno močjo navdušeno mlajšo generacijo. Kaj so torej spremenili v primerjavi z običajnim Swiftom, ki je na trgu od lanske pomladi? Karoserijo so na videz znižali, jo razširili (za štiri centimetre tudi medkolesji), oblika se zdi bolj agresivna, še največ pa je k boljšim voznim občutkom ob za 80 kilogramov znižani teži pripomogel za ta model nov motor, sicer znan kot povsem primeren že iz nekaterih drugih Suzukijev (Vitare in S-Crossa). 1,4-litrski turbobencinski motor s 104 kilovati oziroma 140 ‘konji’ ter 230 njutonmetri navora že pri 2.500 vrtljajih pri manj kot tono težkem avtomobilčku zagotavlja odlično voznost, za primerno lego na cesti pa je prav tako dobro poskrbljeno. Swift Sport ima seveda ročni šeststopenjski menjalnik. Pri prvem preizkusu po prijetnih in odlično vzdrževanih španskih cestah v okolici Marbelle in Ronde je Swift Sport pustil dober vtis tudi glede voznega udobja, kar je bilo vsaj za podpisanega še največje presenečenje – tudi zato, ker je bil Swift Sport obut v 17-palčna kolesa (z zanimivo oblikovanimi kolesnimi obroči iz lahke litine).

Ob sprednji maski, lučeh in zračnih odprtinah je nekaj sprememb tudi na bokih z bolj poudarjenimi obrobami blatnikov, na zadku pa izstopajo strešni spojler ter dvoje izpušnih cevi v zadnjem odbijaču. Pri Suzukiju so poleg za lepo preurejeno zunanjost tudi v notranjosti poskrbeli za bolj športno dinamičen vtis. Pohvala velja za dobro oprijemajoče sedeže, malo manj za izbiro barv. Črna prevladuje, rdeči dodatki pa se vsaj pri kričeče rumenem preizkušenem avtu ne skladajo najbolje z vtisom zunanjosti. Seveda na manj kot štirimetrskem avtomobilu ne moremo pričakovati veliko prostora za voznikovim ali sovoznikovim sedežem. Spredaj se potnika sploh ne počutita utesnjeno. Na sedežih zadaj in predvsem v prtljažniku ni veliko prostora, a za uporabnike takšne majhne avtomobilske 'rakete’ to tudi ne pomeni prevelikega odrekanja. Na voznikovem sedežu se novinec za volanom hitro privadi, seveda je marsikaj podobno kot pri običajnem Swiftu ali kot pri preostalih Suzukijih. Tak je na primer tudi informativno-razvedrilni sistem, kjer je seveda ohranjen sicer malce nekonsistenten način iskanja po menijih. Novost poleg dodatkov, ki omogočajo povezljivost v primerjavi s tistimi dosedanjimi pri Suzukiju, pa je to, da zdaj podpira tudi Apple CarPlay. Kupci sodobnih Suzukijev za razmeroma ugoden denar prav tako dobijo dovolj sodobnih elektronskih voznih pomočnikov, tudi Swift Sport jih ima.


Če bi morali poiskati kakšne manj prepričljive Swiftove odlike v različici Sport, se podpisanemu avtorju zdi manj zadovoljiva povezava med dlanmi volanskim obročem, kolesi in cesto. Želel bi si več odzivnosti, zdi se, da se je izgubila nekje na poti. Je za to kriv elektronski dodatek z aktivno skrbjo za ohranjanje smeri avtomobila na voznem pasu, kar ima zdaj Swift Sport serijsko? Morebiti! Vsekakor pa tudi volanska elektronika za zadrževanje avtomobila v pravi smeri ne deluje tako, da bi bila vredna kakršnekoli hvale. K sreči jo za primernejše vozno navdušenje lahko izključimo!

Suzuki je kot znamka med avtomobilskimi giganti sicer na svetovno uglednem devetem mestu, a med vsemi izstopa predvsem s samosvojo politiko oziroma pristopom. Z nekaterih trgov, na primer ameriškega, se je povsem umaknil. Drugod, na indijskem polotoku (Indija, Pakistan), je vodilni z več kot 50-odstotnim obvladovanjem trga. Specialist za majhne avtomobile se zdaj ne loteva več drznih eksperimentov (kot je bil Higashi), a Swift Sport je dober primer, kako lahko v sicer vseprisotnem marketinškem obvladovanju modelske politike velikih najdejo tržne niše, ki jih drugi izdelovalci ne najdejo ali so jih zapustili (tu bi zaradi spremenjenega pristopa morali omeniti, da sta Renault Cliu in Volkswagen Polu odvzela tisto 'prvinskost' in enostavnost, ki jima je prinesla prejšnji ugled).


Čeprav cena uradno tudi za slovenski trg še ni znana, lahko pričakujemo, da bo za Swift Sport treba plačati okoli 18 tisoč evrov. Takšna cena pa je za to, kar kupec dobi v tem ‘paketu’, primerna in sprejemljiva.

Zelo dobro opredelitev tega, kar so naredili, je podal vodilni konstruktor Swifta Sport, Masao Kabori: »Vemo, da si naši kupci najbolj želijo doživeti občutek dinamike, zato smo novi Swift Sport naredili lažji, hitrejši in v vsakem pogledu bolj živahen.«

Če bo tudi cena prava (torej živahna, nižja), pa bo Swift Sport na dobri poti, da postane izbira za mlade ali manj mlade, seveda takšne, ki nimajo nič proti poskočnim avtomobilom …