Kar težko je verjeti, da je že 18 let, kar je na trg zapeljal prvi velikoserijski hibridni avto – Toyota Prius. Četrta generacija je nastala na novi platformi, oblikovno pa sledi tradiciji biti drugačen.
Začetki niso bili lahki. Vsak, ki je prvi, se ukvarja predvsem z obilico težav, prepričevanji, morda tudi razočaranji. Težko je kupci ponuditi nekaj novega in ga prepričati v nakup, obenem pa mu ne moreš z gotovostjo trditi, da je nakup racionalen. Sploh, če je avto razmeroma drag, po drugi strani pa ni ne zmogljiv, ne prestižen. A je okolju prijazen. Izkazalo se je, da na svetu so kupci, ki jim je precej več do čistega okolja, kot bi si marsikdo mislil. Še več, s Priusom so se nekateri kupci začeli hvaliti in sprožili evforijo, v kateri so se tudi hollywoodski zvezdniki želeli svetu pokazati kot ljubitelji narave. Seveda tako, da so si kupili Toyoto Prius. Kar je krepko olajšalo vzpon prvega serijskega hibrida. Na japonske ceste je zapeljal leta 1997, seveda kot prvi serijski hibridni avtomobil. Pogonski sklop sta sestavljala 1,5-litrski bencinski motor VVT-i (z atkinsonovim ciklom) in elektromotor s 33 kilovati oziroma 45 'konji'. Do leta 2000 se je njegova prodaja razširila na ves svet oziroma natančneje na 90 svetovnih trgov. Največja trga sta bila v začetku seveda domači in že omenjeni ameriški. V prvih desetih letih se je za prvo in drugo generacijo (ki se je ponašala z oblikovno preobrazbo, prenovljenim hibridnim pogonom z manjšimi in lažjimi ter učinkovitejšimi baterijami) odločilo milijon kupcev, nato pa zgolj v dobrih dveh letih spet milijon kupcev, tudi zaradi precej spremenjene tretje generacije. Ob oblikovni prenovi se je tretja generacija Priusa ponašala predvsem z več kot tretjino močnejšim pogonskim sklopom kot Prius prve generacije, ob tem pa so se izpuhi CO2 in poraba goriva zmanjšali za približno 25 odstotkov. Tudi zato je do sredine leta 2013 imelo Priusa že več kot tri milijone kupcev, do danes pa se je zanj (vključno z vsemi karoserijskimi različicami in priključnim hibridom tretje generacije) po vsem svetu odločilo že več kot pet milijonov kupcev.
Kot rečeno, je Prius s svojo obliko močno izstopal. Že res, da je bistvo Priusa drugje, a vseeno se je že na prvi pogled videlo, da je drugačen. Kar je seveda pomenilo, da je bil nekaterim všeč, drugim pa pač ne, a tretji so si ga kupili ravno zato, ker je bil tako drugačen.
Pri Toyoti vztrajajo pri nekonvencionalni obliki Priusa tudi pri četrti generaciji. Z nekaterimi detajli pa zdaj spominja na tehnološko še naprednejši, z gorivnimi celicami gnani Mirai. Tako je novi Prius spet postal avto, ki s svojo obliko močno polarizira mnenja in hkrati skrbi, da je vsepovsod še bolj opazen in prepoznan.
Po drugi strani so novemu Priusu namenili novo platformo GA-C (ki je prva platforma, ki je nastala na novi arhitekturni zasnovi TNGA, Toyota New Global Architecture), zaradi katere je od predhodnika 60 milimetrov daljši, 15 širši in 20 milimetrov nižji. Karoserija je za 60 odstotkov bolj toga, zaradi nove platforme in posledično nižje postavljenega pogonskega sklopa (in seveda v celem manjše višine) pa je za dobra dva centimetra nižje tudi težišče avtomobila – to pa je z vidika vozne dinamike ogromen premik naprej. Skupaj s povsem novo zadnjo premo te spremembe prinašajo boljšo vodljivost in stabilnost avtomobila, kar je tudi eden od ciljev, ki so si jih zadali pri Toyoti – novi Prius narediti bolj čustven in bližji voznikom, ki imajo avto za kaj več kot le napravo, s katero se čim varčnejše in čim čisteje prepeljejo od točke A do točke B. Na račun nove platforme je povsem drugačna tudi notranjost. V prvi vrsti so Toyotini inženirji lahko prestavili voznikov sedež navzdol. Višina sedalnega dela je zdaj nižja za 59 milimetrov, tako pa lahko zdaj brez težav za volanom Priusa (kljub 20 milimetrov nižji skupni višini avtomobila) sedijo tudi višji vozniki. Povsem nova je tudi notranjost, vključno z merilniki, ki sicer ostajajo sredi armaturne plošče, je težišče najpomembnejših podatkov pomaknjeno bolj k vozniku, ob tem pa so tudi pregledni in oblikovalsko dodelani. Volanski obroč je zdaj bolj pokončen (a si znajo višji vozniki zaželeti, da bi bil njegov višinski pomik večji), pa tudi sredinska konzola je ergonomsko veliko bolj prijazna kot prejšnja. Varnostnih sistemov seveda ne manjka, novost sta samodejno ustavljanje avta pri vzvratnem parkiranju glede na podatke s parkirnih tipal ter nov, zmogljivejši in hitrejši sistem samodejnega parkiranja z imenom S-IPA, ki zna Prius spraviti v za petino manjši prostor kot njegov predhodnik. Kako daleč so šli Toyotini inženirji pri iskanju prihrankov goriva, pove podatek, da samodejna klimatizacija, ki zna zaznati, koliko oseb je v avtu, temu prilagodi svoje delo in tako prihrani do 2,4 odstotka goriva.
Pogonski sklop v novem Priusu je dodelan do te mere, da na eni strani zagotavlja učinkovitost in varčnost, po drugi strani pa ponuja nezahtevno in brezskrbno vožnjo. Precej so predelali neskončnostopenjski menjalnik, pri katerem so spremenili notranjo zasnovo in tako zmanjšali trenje in izgube za 20 odstotkov. Zdaj nima več velikega sistema planetnih zobnikov, ampak so prešli na klasično ozobljenje na treh gredeh, planetne zobnike pa uporabljajo le v zelo pomanjšani obliki za delitev navora med elektromotorji in motorjem z notranjim zgorevanja. Tako niso manjše le izgube, temveč tudi masa in tudi dolžino menjalnika (za skoraj 5 centimetrov).
Teža NiMH-baterij sicer ostaja enaka, a se ponašajo z večjo energijsko gostoto, zato lahko shranijo več elektrike kot prej v prostorninsko 10 odstotkov manjšo baterijo. Novi Prius bo na voljo tudi v izvedenki Eco (če bo ta sploh na voljo v Evropi, medtem ko je jasno, da jo bodo prodajali na domačem trgu in v ZDA), ki bo imela litij-ionske baterije namesto NiMH– te so ob enaki zmogljivosti precej lažje, zato (in ker bo brez rezervnega kolesa) bo Prius Eco še varčnejši. Čisto mimogrede: ker je ta baterija ne le 30 kilogramov lažja, ampak zavzame tudi manj prostora, si ni težko predstavljati, kje so pri Toyoti našli prostor za zmogljivejšo baterijo priključno-hibridnega Priusa.
Močno prenovljen je tudi 1,8-litrski bencinski motor VVT-i, ki se po novem ponaša s kar 40-odstotnim toplotnim izkoristkom. Pri tem so poskrbeli predvsem za boljši nadzor zgorevanja ter novo termalno krmiljenje, ki bolje nadzoruje pot hladilne tekočina in tako poskrbi za hitrejše segrevanje motorja (kar pomeni, da lahko avto hitreje začne delovati le na elektriko).
Tako eden kot drugi motor imata manj moči kot predhodnika, je pa res, da sta ne le učinkovitejša, ampak je elektromotor tudi manjši in lažji. Čeprav ponuja bencinski motor nekaj manj kot 100 'konjev', elektromotor pa dodatnih dobrih 70, je sistemske moči 'le' 122 'konjev', kar je v primerjavi s prejšnjimi 136 'konji' sicer manj, a pri Toyoti pravijo, da manjša moč zaradi drugih izboljšav (in zato, ker je največji navor ostal pri 105 njutnmetrih, a je zdaj na voljo pri nižjih vrtljajih) ni pomembna. Razen pri porabi goriva, ki je normno v primerjavi s prejšnjim Priusom nižja za kar 18 odstotkov. Skupno gre za kar 21-odstotno izboljšanje učinkovitosti pogonskega sklopa (pri velikihi hitrostih pa 14-odstotno).
Kakšen je novi Prius izza volana? Položaj za volanom je resnično boljši, sedenje je udobnejše in tu so pri Toyoti v primerjavi s prejšnjim Priusom naredili korak naprej (le sedeži bi lahko imeli boljši bočni oprijem, predvsem na sedalnem delu).
Boljša je tudi zvočna izolacija, zadaj je več prostora za glave potnikov. Prtljažnik je precej večji kot pri prejšnjem Priusu, kar niti ni presenetljivo, saj so baterije premaknili pod zadnje sedeže.
In novo podvozje? Petnajst milimetrov širši koloteki so ob nižjem podvozju opazni, avto je bolj agilen in daje občutek, da se na voznikove ukaze odziva s precej več veselja kot predhodnik. Ker so hibridni sistem nastavili tako, da si veliko bolj pomaga z navorom elektromotorja kot predhodnik, se motor kljub neskončnostopenjskemu menjalniku veliko manj zaganja v višje vrtljaje in daje občutek večje odzivnosti – daje občutek, kot da je pogonski sklop v resnici zmogljivejši od predhodnika.
Tako je jasno, da je Toyoti uspelo doseči več kot le enega od ciljev, ki so si jih zadali pri razvoju novega Priusa. Kaj bo to pomenilo za njegovo uspešnost na trgu, pa bomo še videli. Vsekakor bo to leto pri Toyoto zanimivo, saj se bo Priusu še pred koncem jeseni pridružil mali hibridni križanec, ki so ga že nakazali s konceptom C-HR, tik pred koncem leta pa še priključnohibridni Prius.
Besedilo Dušan Lukič, Sebastjan Plevnjak, foto tovarna
Novo na Metroplay: "Za vsako uro, ki jo vložimo v vadbo, dobimo nazaj 3 ure življenja" | Leon Bedrač, 2. del