Segment B, torej mali avtomobili, je bogat in pester, tudi če gledate le najštevilčnejše predstavnike, torej klasične kombilimuzine. Vse več ljudi pa je, ki s takšnimi niso (več) zadovoljni.
Govorimo, da ne bo pomote, o razredu, kjer so 'doma' Clio, Punto, 207 in podobni. Toda kot da njegova številčnost ponudbe ne bi zadoščala, se v njem pojavlja vse več nišnih modelov – od takšnih, ki so 'le' dražje sorte, torej nekoliko prestižnejših, pa do bolj namenskih, kot so mali mehki terenci ali mali limuzinski kombiji.
Pojem limuzinski kombi je v tem razredu treba jemati na drugačen način, kot smo vajeni. Tako velikega avtomobila, ki bi bil podoben Espaceu ali Scenicu, tu ne boste našli. Morda mu je še najbližji prvi predstavnik iz te niše, Meriva; vsi, ki so vznikli kasneje, so drugačni in do neke mere med seboj (vsaj na prvi vtis) vse bolj podobni: Modus, Soul, C3 Picasso. In Urban Cruiser.
V duhu tega razmišljanja je treba najprej omeniti (predvideno) ceno: Urban Cruiser bo že zaradi nje hotel biti prestižnejši. V času do zaključka redakcije zastopnik ni podal niti okvirne cene, zato se lahko opremo le na za Nemčijo določene cene: z bencinskim motorjem bo UC tam stal 17 tisoč evrov, s turbodizlom pa kar 23 tisoč! Če bo pri nas podobno, cena zagotovo ne bo njegova boljša stran.
Točne slovenske cene bodo znane že na dan izida te revije, pa se pustimo presenetiti in se dotlej posvetimo avtomobilu. Pri Toyoti pravijo, da UC ponuja dodatno vrednost v segmentu B, ki jo iščejo kupci.
Že z zunanjostjo je Urban Crusier dokaj prepričljiv: ker sta kolesni osi potisnjeni skoraj na rob karoserije, je medosna razdalja razmeroma velika, kljub nekoliko povečani višini (v primerjavi s klasičnimi predstavniki tega razreda) pa od osnovnih gabaritov še bolj izstopa njegova širina.
In boka sta zelo visoka, ali povedano z drugimi besedami: bočne šipe so razmeroma nizke. UC zato čvrsto sedi na tleh, karoserija daje vtis čvrstosti in na pogled se zdi, da je avtomobil krajši, kot je v resnici – čeprav po drugi strani v dolžino meri manj od štirih metrov. V osnovi in s prednje strani pa tudi Urban Cruiser kaže tipičen Toyotin obraz.
Oblika notranjosti je skladna z zunanjostjo, ponuja pa (za Toyoto) presenetljivo mero igrivosti – posebej na armaturni plošči. Merilniki tehnike Optitron, prevlečeni z neodsevnim slojem, so pospravljeni v tri utore nepravilnih oblik, pri tem pa sta merilnika hitrosti in vrtljajev motorja združena – drugi se nadaljuje tam, kjer se prvi konča, to pa, kot pravijo pri Toyoti, nekoliko spominja na letalski radarski prikazovalnik.
Vsaj enako dinamičen in drugačen je videz osrednje konzole armaturne plošče, ki s strani spominja na navpičen val, od spredaj pa izstopa s kontrastno barvo ter s komandami klimatskega dela, postavljenimi v krog.
Uradni material navaja številne uporabne predale v notranjosti, vsaj enako pomembna pa je tudi kakovost izdelave in zasnove. Pri tem rahlo odstopa nekaj trde plastike (ki je sicer dobro 'zakamuflirana') in v osnovnem paketu opreme plastičen volanski obroč.
Notranjost je vselej temno siva, a v vsakem od treh paketov z drugim vzorcem na sedežih. Zadnja klop je tretjinsko deljiva in nastavljiva v kotu naslonjala, je pa pri dvokolesno gnanih različicah tudi vzdolžno nastavljiva, zaradi česar se za največ 74 litrov spreminja osnovna prostornina prtljažnika.
Dva motorja so namenili temu novincu. Prvi je nov bencinski stroj lahke in kompaktne gradnje, ima pa dolge gibe batov (ob majhnem premeru), dvojni VVT-i (prilagodljiv kot zasuka sesalne in izpušne odmične gredi), aerodinamično oblikovan sesalni kolektor iz umetnih mas ter varčevalno tehniko Stop & Start, ki slovi po tem, da je mehanizem zaganjalnika ves čas vklopljen. S tem je ponovni zagon tišji in hitrejši.
Drugi motor je po moči šibkejši, po navoru pa zmogljivejši turbodizel, ki je tehnično osvežen: ima nove piezošobe za vbrizg in tlak vbrizga goriva 1.600 barov ter je serijsko opremljen s filtrom delcev. Za oba motorja je nov tudi ročni, šeststopenjski menjalnik, (za zdaj) pa samodejni menjalnik za nobeno od različic ni predviden.
V osnovi sta gnani prednji kolesi, v kombinaciji s turbodizlom pa ponujajo tudi njihov vsekolesni pogon Active Torque Control AWD, ki je z nadzorno enoto povezan z drugimi elektronsko nadziranimi sistemi, tudi s stabilizacijskim ESP-jem (oziroma VSC).
Štirikolesni pogon, zaradi katerega je UC za dva centimetra višje od tal, je v osnovi zasnovan tako, da poganja le prednji kolesi, v poslabšanih pogojih pod kolesi pa lahko do 50 odstotkov navora prenese na zadnji kolesni par. Do hitrosti 40 kilometrov na uro lahko voznik s pritiskom na gum zaklene sredinski diferencial in s tem izboljša pogon v blatu ali snegu.
Pohvalen je varnostni paket Urban Cruiserja: poleg omenjenega stabilizacijskega VSC so serijski še paket sedmih varnostnih blazin, zategovalniki in omejevalniki moči na vseh varnostnih pasovih ter aktivna prednja vzglavnika.
Po preizkušenem in po zapisanem bo Urban Cruiser zelo verjetno zadovoljil marsikaterega zahtevnejšega kupca, kljub temu pa ostaja pri tem avtomobilu še nekaj manevrskega prostora za boljši splošen vtis: vsaj še en (zmogljivejši) bencinski motor in za (naš) trg primernejša cena. Je pa – brez tega – UC ena boljših Toyot.
Oprema
Poleg varnostnega paketa vsebuje osnovni paket opreme Terra še daljinsko osrednjo ključavnico, električno pomični prednji bočni šipi in zunanji ogledali (tudi ogrevani), avdiosistem, ki bere datoteke mp3 ter se oglaša po šestih zvočnikih, potovalni računalnik, v štiri smeri nastavljiv volanski obroč in po višini nastavljiv voznikov sedež, električni servovolan s prilagodljivo močjo ojačanja ter kazalnik za varčno vožnjo, ki svetuje, kdaj in kako naj voznik prestavi menjalnik.
Ročna klimatska naprava, Bluetooth in usnje na volanskem obroču pridejo po evropski specifikaciji šele v drugem paketu opreme (Luna), paket Sol pa vsebuje tudi navigacijsko napravo in samodejno klimatsko napravo. Zelo verjetno je, da bo v Sloveniji seznam opreme v posameznih paketih nekoliko drugačen.
Vinko Kernc, foto: Vinko Kernc, tovarna