Tretja razsežnost . . Čisto prave analogije sicer ni, je pa z malo domišljije to res: doslej limuzina in Variant, odslej tudi CC. 'Comfort Coupe'.
Natanko to so imeli Volkswagnovi možje v mislih: da je ta CC z videzom nezmotljivo član družine Passat, a da je hkrati krepko drugačen od njega. Vzornika nima; idejo je v sodobnem času udejanjil stuttgartski CLS, a v drugem velikostnem in v povsem drugem cenovnem razredu. Zato CC tudi nima neposrednega tekmeca in zato, če malo posežemo v prostor strategov, nima tipičnega kupca. Za zdaj.
Je pa značilno kupejevska Cecejeva bočna silhueta, in dokler govorimo le o osnovnih potezah, se zdi CC rezultat klasične oblikovalske šole: nizka in proti zadku padajoča streha, vratne šipe brez okvirjev, elegantna in dinamična pojava, bolj športen videz v celoti.
Po teh vodilih je nastala karoserija, ki je od limuzinskega Passata daljša za 31 milimetrov, širša za 36 milimetrov ter nižja za 50 milimetrov, ustrezno širša pa sta tudi koloteka ? spredaj za 11, zadaj pa za 16 milimetrov. Do tu torej znana preobrazba iz limuzine v kupe, od tu pa preobrazba z napako: tale kupe ima štiri vrata.
Zakaj pa ne? Marsikdo se ni pripravljen odreči udobju štirih vrat na račun kupejevskega videza in imidža. Če izvzamete število vrat, je namreč CC v vseh pogledih vse do podrobnosti pravi štirisedežni kupe. Vključno z agresivnejšimi potezami nosu in zadka, obakrat z diskretnima spojlerjema vred.
Dosti manj je notranjih sprememb, so pa vseeno opazne: prednja sedeža sta rahlo školjkasta (in z možnostjo gretja ter hlajenja), zadaj sta le dva sedeža in prav tako z izraženo bočno oporo (ter z možnostjo ogrevanja), spremenjene so vratne obloge, nov je videz nadzornega dela nad serijsko (samodejno) klimatsko napravo, nov je videz trikrakega športnega (v usnje oblečenega) volanskega obroča in nov je videz merilnikov ter njihova osvetlitev, ki je (vključno z večopravilnim zaslonom) ? spet bela!
Več 'klasičnega' Passata je pod kožo, vse od platforme naprej, torej tudi podvozje in pogon. Toda tudi tu je CC nekoliko samosvoj; čisto nov in za zdaj le njegov je Volkswagnov elektromehanski volan (Passat ima Zeefovega) in prvič ima neki Passat lahko sistem DCC ? električno prilagodljiv sistem blaženja, ki ga uporablja tudi Audi za A4.
In ko smo ravno pri tehnikalijah: CC je prvi VW s pripomočkom Lane Assist, poleg tega pa sta na seznamu doplačil tudi Park Assist in ACC (glej okvirček). Doplačilno je tudi sončno strešno okno, ki z merami 1.120 krat 750 milimetrov zasede skoraj celotno prednjo polovico strehe.
Najbrž ni golo naključje, da je Volkswagen Passata CC premierno pokazal prav v ZDA, čeprav resno dvomim, da bodo zato Američani nad njim kaj bolj navdušeni. Vsekakor pa ni dvoma: CC se zdi na kožo pisan Američanom, čeprav si ga ni težko predstavljati tudi na (zahodno)evropskih cestah in seveda – na japonskih. Glede na njegovo edinstveno zasnovo, ki je sicer tehnično idejno enaka kot pri Mercedes-Benzu CLS, pa bo zanimivo videti, katere kupce mu bo uspelo prepričati.
Pri tem se zdi opazka nekaterih novinarjev na krstni vožnji, da se je v istem času v okolici mudilo neverjetno veliko število Ceelesov s stuttgartsko registracijo, povsem nepomembna.
Videz in tehnika torej. Pretresljivih novosti tale CC sicer ne prinaša, z izjemo seveda štirih vrat v kupejevski karoseriji. To pa je že področje Passatove tretje razsežnosti, ki jo bodo morali potrditi kupci. O čemer pa ? po kratkem tehničnem in praktičnem spoznavanju tega avtomobila ? ne dvomimo.
Tehnika
Park Assist: parkirni pripomoček sam suče volanski obroč, da avtomobil parkira bočno. Voznik le dodaja plin in zavira.
ACC: samodejni nadzor nad oddaljenostjo od spredaj vozečega vozila med delovanjem tempomata deluje od mirovanja do hitrosti 210 kilometrov na uro. Dodaten podsistem Front Assist celo preprečuje nekatere primere čelnega trka; v določenih razmerah postavi zavore v stanje predpripravljenosti, v nevarnih primerih oddaja vidne in zvočne signale, v izjemnih primerih pa celo zavre avtomobil do zaustavitve.
Lane Assist: nad 65 kilometri na uro kamera opazuje cestne črte, in če se vozilo približa tem talnim oznakam, volan rahlo obrne v nasprotno smer. Voznik ima seveda popoln nadzor in lahko prevozi črto, sistem deluje tudi ponoči, sam pa se izklopi, ko voznik vklopi smernik.
DCC: prilagodljivo blaženje deluje po preprostem načelu spremembe velikosti pretočnih presekov v blažilnikih, trik pa je v posamičnem nadzoru blažilnikov, v šestih smotrno postavljenih tipalih in še posebej v softveru krmilne elektronike. Sistem ima tri stopnje: normalno, udobno in športno, v zadnjem primeru pa vpliva tudi na karakteristiko volanskega sistema.
4Motion: znani sistem štirikolesnega pogona je v primeru Passata CC nove generacije, z dodano električno črpalko za sredinsko večlamelno sklopko v oljni kopeli in z možnostjo prenosa navora na zadnji kolesi do skoraj 100 odstotkov. Ta sistem za aktivacijo pogona k zadnjim kolesom ne zahteva več razlike v vrtilni hitrosti med kolesi prednje in zadnje osi. Za zdaj je (serijsko) le ob šestvaljnem bencinskem motorju.
Menjalniki: šibkejša motorja imata šeststopenjski ročni menjalnik, V6 pa DSG 6; s širitvijo ponudbe bodo na voljo menjalniki DSG tudi pri drugih motorjih (7 za 1.8 TSI 118 kW in 6 za motorja TDI) ter klasični samodejni menjalniki (6 za 1.8 TSI 147 kW).
Vinko Kernc, foto:? Vinko Kernc
Novo na Metroplay: Maja Keuc iskreno o življenju na Švedskem in kaj jo je pripeljalo nazaj