Že od nekdaj je znano, da so švedski Volvi med najvarnejšimi. Takšna sta tudi nova predstavnika serije 90, le da sta v nasprotju z dosedanjimi Volvi še nadpovprečno elegantna.
A česa drugega niti ni bilo pričakovati. Že z novim XC90 so pri Volvu odprli novo poglavje v svoji bogati zgodovini. Vanj so vgradili vse svoje znanje, ki temelji na nadpovprečni varnosti, tehnološki naprednosti in po novem tudi prefinjenem oblikovalskem okusu. Oba, tako limuzinski S90 kot karavanski V90, sta samo nadaljevanje na novo zastavljene misije. Misije, v kateri si pri Volvu želijo, da v njihovih avtomobilih ljudje v nesrečah ne bi več umirali, niti bili huje poškodovani. Še več, želijo si celo, da do nesreč, vsaj hujših, sploh ne bi več prihajalo. Tudi zato sta novi S90 in V90 opremljena s številnimi varnostno-asistenčnimi sistemi, ki že zdaj lahko poskrbijo, da se avto v idealnih okoliščinah pelje skoraj samostojno, in to do hitrosti 130 kilometrov na uro. A za slednje mora biti kopic izpolnjenih pogojev, zato bomo o njih temeljito razpravljali takrat, ko bo čas za to.
Skoraj pet metrov dolga limuzina in nekaj milimetrov krajši karavan navdušita z elegantnimi linijami, ki sicer v spomin prikličejo tudi XC90, a to brez kakršnekoli zamere – zaradi nove oblikovalske filozofije je podobnost pač razumljiva, konec koncev pa so vsi trije modeli predstavniki nove serije 90, ki temelji na prilagodljivi platformi SPA (Scalable Product Architecture). Pri obeh novincih izstopa markanten in mogočen prednji del avtomobila, medtem ko sta zadka, jasno, različna – pri limuzini je eleganten, karavanski pa je zaradi zadnjih luči, ki še bolj optično razpotegnejo zadek, videti večji, kot v resnici je. Ob slednjem se marsikomu že cedijo sline – eleganten in nadpovprečno varen avtomobil prinaša tudi 560 litrov uporabne prtljažne prostornine, od katere jo je 77 litrov ločene v dnu prtljažnika. Z zlaganjem naslonjal zadnjih sedežev in celo pomikom prednjega sovoznikovega sedeža pa nastane kar 1.953 litrov uporabne praznine. Zdaj veste, zakaj sline?
Še najmanj novosti in razburjenja prinaša notranjost. Pa ne zato, ker bi bila takšna kot v starem S80, ampak zato, ker je skoraj enaka tisti v XC90. Kar pomeni, da je prestižna, elegantna, prijetna in varna. Z enim od najboljših osrednjih zaslonov, ki ni le velik, ampak ponuja vse informacije hitro in logično. Zadostuje zgolj približek, tako naj bi ekran deloval celo takrat, ko imamo na rokah rokavice. Jasno, Skandinavci imajo v mislih tudi zimo.
Na začetku bosta v obeh različicah na voljo dva bencinska in dva dizelska motorja. V obeh primerih bo močnejši motor opremljen tudi s štirikolesnim pogonom. Za prestavljanje skrbita šeststopenjski ročni menjalnik oziroma osemstopenjski samodejni. Na krajši testni vožnji smo preizkusili obe močnejši različici, opremljeni s samodejnim menjalnikom. Bencinski štirivaljnik se rad vrti, več kot 300 'konj' ob pomoči turbopuhala, jasno, nima težav s premikanjem skoraj dve toni težkega avtomobila. Občutek na volanu je dober, menjalnik prestavlja gladko, pohvalna je tudi lega avtomobila v ovinkih. Dizelski motor ponuja sicer skoraj 100 'konj' manj, a prav velike razlike v primerjavi z bencinskim motorjem ni. Tudi zato ne, ker so pri Volvu dodali tehnologijo PowerPulse, ki izniči neodzivnost turbopuhala pri nižjih motornih vrtljajih. Zato deluje PowerPulse zgolj pri speljevanju in pospeševanju pri manjših hitrostih. Ker obema motorjema pomaga turbopuhalo, ni bistvenih razlik niti pri navoru, še največja je tako pri porabi goriva.
Ob številnih varnostno-asistenčnih sistemih, med katerimi je tudi sistem za zaznavo večjih živali, pa novinca že ponujata polavtonomno vožnjo, do hitrosti 130 kilometrov na uro. Ker pa ji še ne gre povsem zaupati, je treba imeti roke na volanu, posledično pa voznik bije boj z avtomobilom. Sistem bi želel peljati bolj proti sredinski črti, voznik pa denimo bolj ob robu vozišča. Ker ne vidita drug drugemu v možgane, sukata volanski obroč vsak v svojo stran. In tako sem po nekaj kilometrih vožnje (polavtonomna vožnja se za zdaj najbolj izkaže pri vožnji po avtocesti), popustil in nehal boj s sistemom in trdim volanom.
In zdaj k vprašanju: sta lahko S90 in V90 konkurenčna prestižnim nemškim konkurentom? Odgovor je zakomplicirano enostaven – da in ne. Povsem ju z nemškimi avtomobili ne moremo enačiti, ker sta drugačna. Sta in ostajata Volvov izdelek, ki se drugače pelje, ki ponuja drugačne občutke. Drugi del odgovora, tisti pozitivni, pa razkriva, da v notranjosti serije 90 ne voznik ne potniki ne sedijo nič slabše, morda imajo še celo več prostora kot tekmeci in sedijo v enem od najvarnejših avtomobilov na svetu. Seveda pa imajo pri Volvu v rokavu še enega aduta, saj bosta proti koncu leta S90 in V90 na voljo tudi kot priključni hibrid.
Besedilo Sebastjan Plevnjak foto tovarna
Novo na Metroplay: "Za vsako uro, ki jo vložimo v vadbo, dobimo nazaj 3 ure življenja" | Leon Bedrač, 2. del