Vozili smo: Audi A3 Sportback g-tron

Še pred nekaj leti so imeli kupci na voljo le dve možnosti – izbrati bencinski ali dizelski motor. Zdaj je izbira že precej večja.

Vozili smo: Audi A3 Sportback g-tron (foto: tovarna) tovarna
26. 7. 2013

Tako bencinskemu kot dizelskemu motorju lahko pomaga tudi elektromotor, končni rezultat je seveda hibridni pogon. Kupec, ki seže še malo globlje v žep, si lahko omisli priključni (plug-in) hibrid in baterije, ki služijo elektromotorju, napolni sam, tudi prek domače vtičnice. Odvisno od kapacitete baterij, a približno od 20 do 50 kilometrov je že mogoče prevoziti zgolj na elektriko in za to odšteti le nekaj evrskih centov za porabljeno električno energijo.

Korak naprej so povsem električni avtomobili. Sistem je načelno enak kot pri priključnih hibridih: vtakneš v vtičnico, napolniš in se voziš. A zgodba je veliko bolj zapletena, kot se zdi na prvi pogled, predvsem pa občutno dražja. Ne le kupci, tudi avtomobilske tovarne so s ceno električnih avtomobilov oziroma njihovih sestavnih delov nezadovoljne in občutnega napredka še ni na vidiku.

Zato pa so na voljo druge, veliko bolj dostopne rešitve. LPG (Liquefied petroleum gas oziroma utekočinjeni naftni plin oz. UNP) je skoraj že naš vsakdan. Tudi v Sloveniji se iz dneva v dan vozi več avtomobilov s pogonom na plin, nekaj že serijsko predelanih, veliko več pa naknadno.

A LPG ni edina izbira, druga plinska možnost je stisnjeni zemeljski plin CNG (Compressed natural gas) ali ZS kot zemeljski plin. Raba slednjega je v Sloveniji še zelo omejena, predvsem zaradi pomanjkanja točilnih mest oziroma plinskih črpalk. Drugod po svetu in tudi v Evropi pa je zgodba drugačna. CNG je v primerjavi s klasičnimi gorivi energetsko učinkovito gorivo, hkrati pa je veliko bolj prijazen do okolja. Predelava na CNG ni nemogoča, a je za neserijsko izdelavo draga in zahtevna. Zato so avtomobili na CNG večinoma že serijsko preurejeni, zadnji v vrsti takšnih je tudi Audi A3 Sportback g-tron.

Na prvi pogled povsem običajen A3 Sportback z 1,4-litrskim motorjem TFSI, s 150 'konji' in 200 Nm navora. Tehnični podatki sicer še niso povsem uradni, a takole 'čez prst' je zagotovljen pospešek v manj kot 11 sekundah, največja hitrost pa je večja od 190 km/h.

In poraba? Zgolj 3,5 kilograma zemeljskega plina in izpust C02 vsega 96 g/km. Za hrambo plina služita dve v dno prtljažnika umeščeni posodi s kapaciteto dobrih sedmih kilogramov. Ob povprečni rabi 3,5 kilograma za 100 prevoženih kilometrov je plina za približno 400 prevoženih kilometrov. Ob obljubljenih 900 kilometrih, prevoženih z bencinskim motorjem (na voljo je 50-litrska posoda), je tako celoten domet g-trona kar 1.300 kilometrov, kar je več kot primerljivo z dizelskim motorjem.

Vožnja s takšnim avtomobilom je povsem običajna: ko je na zalogi dovolj plina, je ta v prvem planu, ko ga zmanjka, sistem samodejno preklopi na bencinski pogon. Če je zunaj zelo mrzlo, se sistem zažene s pomočjo bencina, ko se motor ogreje, preklopi na plin.

Skratka, za voznika popolnoma nič dodatnega dela, za denarnico pa velik prihranek. Audi A3 Sportback g-tron bo na ceste zapeljal še letos, v Nemčiji pa bo zanj treba odšteti približno 26.000 evrov oziroma 2.500 več od primerljivega bencinskega modela

bese­di­lo: Sebastjan Plevnjak
foto: tovarna

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri