Medtem ko je bil prvi Audi TT za mnoge (pre)nežen poskus športnega avtomobila, bo novi TT marsikateremu vozniku ponudil več, kot je sploh sposoben obvladati.
Audi je prvo študijo športnega dvoseda predstavil leta 1995. Požela je dovolj veliko zanimanje in odobravanje, tako da je serijska proizvodnja prve generacije TT-ja stekla leta 1998. Avtomobil je marsikoga presenetil s precej izvirno obliko. Nekaterim je bila seveda všeč, spet drugi so se zmrdovali, češ da se niti ne ve, kje je prednji in kje zadnji del avtomobila. Šalo na stran, zaradi nekaj težav v vožnji, predvsem je šlo za preslabo lego avtomobila pri večji hitrosti, so mu kmalu dodali zadnji spojler. Nato je bil leta 2006 čas za drugo generacijo. TT je postal bolj dinamičen, dobil je razviden prednji in zadnji del. Po osmih letih smo nedavno vozili tretjo generacijo. Povsem gotovi lahko iz prve roke zapišemo, da je TT povsem odrasel. Tudi oblikovno. To ne preseneča, saj se navsezadnje oblikovno naslanja na večji in zmogljivejši R8. Njegove linije so zato odločne in agresivne, nežnosti iz prve generacije skorajda ni več. No, skorajda zato, ker ostajajo nekateri detajli, kot so obrobe blatnikov, s katerimi pri Audiju ne želijo povsem potisniti v pozabo prve generacije. Tako se na prednjem delu bohotijo nova velika maska v enem delu, velike stranske reže za zajemanje zraka in seveda novi žarometi, ki so lahko na željo kupca, torej za doplačilo, tudi v celoti diodni (tudi Matrix LED). Najmanj razburljiva je stranska linija, a morda tudi zato, ker načrtno spominja na prvo generacijo, pri čemer 4,18 metra dolg kupe ne more ponuditi čudežev – kratek in zajeten nos, nizka in močno zaobljena streha ter še krajši zadek. Izkušeno oko bo opazilo tudi krajše karoserijske previse. Pohvalo si zasluži zadek, saj je precej dinamičen, sploh v različici TTS, kjer izpod zadnjega zračnega difuzorja gledajo v svet štiri izpušne cevi. Všečna se zdi tudi tretja zavorna luč, ki se med zadnjimi lučmi razteza čez celoten rob prtljažnika. Zadnje luči so prav tako povsem na novo oblikovane, pohvalno pa zdaj svetijo tudi takrat, ko so prižgane zgolj prednje dnevne luči. Audi tudi pri TT-ju sledi smernicam zmanjševanja mase avtomobila, tako da je novinec zaradi uporabe lahkih materialov v primerjavi z drugo različico lažji za kar 50 kilogramov.
Morda še bolj kot z zunanjostjo novi TT navduši z notranjostjo. Ta je v celoti sicer podrejena vozniku, tako da bi se lahko marsikakšen sopotnik pritoževal – zaradi novih merilnikov oziroma enega velikega zaslona pred voznikom namreč ni več klasičnega sredinskega zaslona. Sopotniku je tako na voljo zgolj pogledovanje k vozniku, kar je lahko takrat, ko želi sopotnik opraviti klic, nastaviti navigacijsko napravo ali poiskati radijsko postajo, precej moteče. Toda pri Audiju to zagovarjajo s tem, da je novi TT narejen za voznika, zato so tudi vsa stikala in vse potrebno zbrali okoli njega. Armaturna plošča je torej res brez sredinskega zaslona, vendar pa ni dolgočasna. Prav nasprotno. Kakor smo v TT-ju že vajeni, so zračniki veliki in krogli, pri čemer so na sredini kar trije. Tudi zato, ker so oblikovalci v njihovo sredino posrečeno in tudi estetsko 'skrili' stikala oziroma gumbe za upravljanje klimatske naprave. Navdušila nas je tudi sredinska konzola. Oblikovno je sicer povsem preprosta, a všečna. Tudi na njej je bore malo stikal in gumbov, saj so pri Audiju posodobili tudi osrednji terminal MMI, ki skrbi za skoraj celotno dogajanje in nastavljanje vseh avtomobilskih komponent. Tako je nekaj gumbov zgolj še pod že omenjenimi zračniki in okoli glavnega MMI-gumba, ki je občutljiv tudi za dotik in omogoča tudi pisanje s prstom.
Glavna novost v novem TT-ju je seveda nov merilnik oziroma osrednji in edini zaslon, ki ga je Audi poimenoval virtual cockpit in s katerim so povsem zamenjali klasične merilnike. Na 12,3-palčnem zaslonu ima voznik nešteto možnosti. Navigacija je lahko razpotegnjena čez skoraj ves zaslon, merilnika (eden za hitrost in drugi za motorne vrtljaje) pa sta majhna in potisnjena v kot. Če navigacija ni najpomembnejša, se lahko odločimo za klasično velika merilnika, navigacija pa se prikazuje med njima. V različici TTS si lahko pred oči nastavimo le en velik merilnik – seveda za motorne vrtljaje, vse druge potrebne informacije pa so prikazane ob straneh. O tem virtualnem kokpitu smo sicer že pisali, tako v Avto magazinu kot na naših spletnih straneh.
V novem TT-ju bo v začetku mogoče izbrati dvolitrski dizelski in enako velik bencinski motor. Oba sta izdatno podkrepljena s turbo puhali, tako da se dizelski postavlja s 184 'konji' in bencinski z 230 'konji'. Sistem Start-Stop je serijski. Dizelski motor serijsko sodeluje s šeststopenjskim ročnim menjalnikom in poganja prednji kolesni par. Šeststopenjski ročni menjalnik je serijski tudi v bencinski različici, dodatno si je mogoče omisliti enakostopenjski samodejni menjalnik z dvojno sklopko S tronic in pa tudi štirikolesni pogon quattro. Češnja na vrhu torte je seveda različica TTS, v kateri je sicer prav tako 'le' dvolitrski bencinski motor TFSI, ki pa se ponaša s kar 310 'konji' in serijskim štirikolesnim pogonom.
Kaj pa vožnja? Za nobeno od različic novega TT-ja ne moremo reči, da gre za neukročenega divjaka, kar pa ne pomeni, da avtomobil ni igriv in radoživ. Če ste dovolj samokritični in veste, da niste najboljši voznik, bo več kot dovolj že TT z dizelskim motorjem. Že res, da se marsikomu še vedno zdi smešno povezovati športni avtomobil z dizelskim motorjem, toda ne pozabimo, da se danes dizli ob moči pohvalijo tudi z velikim navorom. Poleg tega novi TT navduši z zvočno izolacijo, pa tudi sicer se dizelski motor oglaša precej športno, sploh še, če voznik izbere dinamičen način vožnje (Audi drive select je na voljo za doplačilo, pri različici TTS je serijski). Drugačen značaj ima seveda TT z bencinskim motorjem. Na pogled se zdi tudi precej trši kot v dizelski izvedbi, a tudi zato, ker je še bolj dinamičen in eksploziven. Če je pogon zgolj dvokolesni, je malce bolj nemiren tudi volanski obroč. Več zmernosti zahteva motor tudi pri speljevanju, zlasti še, če pod gumami asfalt ni najboljši. Za čisto poezijo pa lahko označimo različico TTS. Štirikolesni pogon, močan motor in po možnosti samodejni menjalnik zagotavljajo zabavo. Ta je lahko tudi precej hitra, a vseeno nadzorovana. Ne, slednjega nismo preskušali in ugotavljali na navadnih cestah, ampak smo novega TT-ja preizkusili tudi na enem izmed najlepših evropskih dirkališč, na španskem Ascariju. Ker je steza precej zaprta, so še toliko bolj prišli do izraza podvozje, lega in moč motorja. Vsa elektronika zadovoljivo obvlada hitro vožnjo, če pa voznik izključi (delno!) tudi stabilizacijski sistem, za zabavo poskrbi tudi dinamičen zadek. A kakorkoli, z ESP-jem ali brez njega je vožnja zelo nadzorovana, tekoča in prijetna.
Sklenemo lahko, da je Audi TT končno odrasel in da bo igrača tudi za prave moške. Zaželeno je, da so ti tudi pravi vozniki, sicer niti v sanjah ne bodo mogli izkusiti vseh dobrot, ki jih novi TT ponuja. Je pa seveda treba upoštevati tudi to, da si nekateri takšen avtomobil kupijo tudi zgolj zato, da ga imajo. In zdaj jim ga bomo lahko brez slabe vesti zavidali.
besedilo in foto Sebastjan Plevnjak
Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o svoji najljubši tehniki pomnjenja