Vozili smo: Audi TT/TTS Roadster

Zgodba športnega dvoseda se je pri Audiju sredi devetdesetih let začela prav z Roadsterjem. Moderna oblika, lahki materiali in seveda mehka platnena streha, tako kot se za Roadster spodobi. Prvi TT Roadster je na ceste zapeljal leta 1999, njegov naslednik osem let pozneje. Zdaj je torej čas za tretjo generacijo, v kateri se TT Roadster ponaša s precej bolj športno obliko in predvsem odlično in napredno tehnologijo.

Ta pričaka voznika takoj, ko sede za volan. Povsem digitalno armaturno ploščo so pri Audiju poimenovali Audi virtual cockpit in prinaša tako kot v kupeju vse potrebne informacije na 12,3 palca velikem zaslonu visoke ločljivosti, vključno s tridimenzionalno grafiko in opcijsko navigacijo. Ker je to v avtu tudi edini zaslon, saj osrednjega ni več, je temeljito prenovljen tudi večpredstavnostni sistem MMI, ki je zdaj lažje in po novem tudi glasovno vodljiv. Seveda je notranjost novega Roadsterja bolj kot ne enaka tisti v kupeju. Tudi tu je v celoti podrejena vozniku, sopotniku tako preostane zgolj uživanje – v hitri in športni vožnji ali v lenobnem križarjenju ter vetru v laseh. A nekaj razlik vendarle je in najbolj očitna je seveda platnena streha. Ta tehta vsega 39 kilogramov, ko jo zložimo, pa se v celoti pogrezne v prtljažnik. Postopek odpiranja ali zapiranja traja zgolj 10 sekund, oboje pa lahko počnemo do hitrosti 50 kilometrov na uro. Železna konstrukcija strehe je prevlečena s petimi plastmi platna, vmes je tudi plast mehkega flisa, ki izdatno pripomore k boljši zvočni izolaciji. Celo tako dobro, da so pri Audiju streho poimenovali kar acustic soft top – in pravzaprav imajo kar prav. Ne glede na hitrost vožnje je vetrovna in zvočna izolacija strehe več kot dobra. Če niste ljubitelj pretiranega vetra, si kot možnost lahko omislite tudi električno pomično vetrno zaščito, ki piš vetra sicer omili, a seveda ne v celoti. Precej logično, saj Roadster ni običajni kabriolet in popolne vetrne zaščite, ko je streha odprta, v takšnem avtomobilu pač ni. Malce so vam lahko v pomoč edino sedeži, ki ponujajo zračno režo, skozi katero piha topel zrak v okolico vratu. Odlična rešitev, le preveliki ne smete biti.

Če smo za kupejevsko različico pred časom zapisali, da je avto povsem odrasel, velja enako tudi za Roadster. Oblika karoserije je skoraj enaka (z izjemo strehe) in tako se tudi Roadster ponaša z ostrimi in športnimi linijami ter novimi žarometi, ki so lahko na željo kupca in za doplačilo v celoti diodni (tudi matrix LED).

Povsem enaka je tudi motorna paleta, izbira pogona in menjalnikov. Tudi v Roadsterju bo v začetku mogoče izbrati dvolitrski dizelski in enako velik bencinski motor. Oba sta izdatno podkrepljena s turbopuhali, tako se dizelski postavlja s 184, bencinski pa z 230 'konji'. Sistem start-stop je serijski. Dizelski motor serijsko sodeluje s šeststopenjskim ročnim menjalnikom in poganja prednji kolesni par. Enak menjalnik je serijski tudi v bencinski različici, dodatno si je mogoče omisliti šeststopenjski samodejni menjalnik z dvojno sklopko S tronic in pa tudi štirikolesni pogon Quattro. Najmočnejša različica nosi oznako TTS, sicer s prav tako dvolitrskim bencinskim motorjem TFSI, ki se ponaša s kar 310 'konji' in serijskim štirikolesnim pogonom.

Tako kot za večino lahko tudi za vožnjo zapišemo, da je na ravni kupeja. Karoserija je evolucija Audijeve lahke gradnje, poimenovane Audi Space Frame (ASF), sloni pa na Volkswagnovi modularni platformi MQB. Audijevi strokovnjaki so jo seveda še izdatno dodelali in predvsem okrepili, zaradi česar je Roadster težji od kupeja, a je zato končni rezultat odličen. Med vožnjo ni čutiti nikakršnega tresenja in zvijanja karoserije ne glede na izbrani motor in način vožnje. Roadsterju, sploh z odprto streho, se sicer bolj poda umirjeno križarjenje, a se 'brezstrešnež' ne boji niti hitre, celo športne vožnje. Zadnje si različica TTS celo želi, kar pa je v avtomobilu s 310 'konji', odličnim samodejnim menjalnikom z dvojno sklopko in štirikolesnim pogonom bolj kot ne razumljivo.

Da lahko takšen avto še slečete, je zgolj pika na i.

Besedilo Sebastjan Plevnjak, foto tovarna