Drugi dan sta nama s Sašem ostala na izbiro Continental Convertible v rdeči barvi in Supersports, bel s črnimi platišči. Druga izbira se je izkazala za edino pravo.
Pa saj s kabrioletskim Continentalom v 'pičkohvatni' rdeči ni nič narobe, a zvok in sprememba hitrosti gibanja v času sta bila ob prvem polnem plinu razlog, da nama je za streho nad glavo dol mahalo. Saj najin ima pa štiri šipe in je brez B-stebrička. Kaj ti bo kabriolet, ko imaš v žepu masiven in težak ključ najhitrejšega in najmočnejšega Bentleyja vseh časov?
Recimo najprej eno o oblikovanju. Vam je všeč? Ne? Kaj pa Ferrari ali Lamborghini? A tadva pa? Nič hudega. Bentley je pač Anglež, in ne Italijan, zatorej njegove zunanje linije niso postavljaško agresivne, da ne rečem plastično kičaste. Nič slabega si ne mislim o športnih italijanih najvišjega cenovnega razreda, kvečjemu nasprotno, a dejstvo je, da Bentley igra na povsem druge strune. Je bolj prefinjen, zadržan, eleganten. Noče izstopati, vsaj ne na način, produkti zgoraj omenjenih znamk – s spojlerji in difuzorji iz F1, špičastimi kljuni in kričečimi barvami. Med 60 barvnimi odtenki na spletnem konfiguratorju Supersportsa (bentleymotors.com) so sicer tudi rdeči, oranžni in zeleni, a lahko si predstavljate, da ne taki, v kakršne barvajo Gallarda. Odtenki so mehki, pastelni, angleški.
Pa je Supersports v živo lep? Uf, je. Tudi z zadnje strani, čeprav je rit z enostavno oblikovanimi lučmi, rahlo v spojler privzdignjenim pokrovom prtljažnika in parom ovalnih izpušnih zaključkov še bolj zadržana kot nos avtomobila.
Notranjost je, ko se človek presede iz običajnega Continentala GT, precej oskubljena. V želji po varčevanju s težo je kovino in les zamenjal ogljik. Ročno pomični sedeži so tanjši, trši, le ogrevani (in ne tudi hlajeni) ter po višini nenastavljivi. Nadalje se razlika med običajnim in ta hitrim Continentalom pokaže, ko se želimo pripeti z varnostnim pasom: prvi nam pas avtomatsko porine bliže sedežu, v drugem se je treba ponj stegniti daleč nazaj.
Zadnjih dveh sedežev ni, tam je le ojačitvena cev, prav tako iz ogljikovih vlaken kot sedeži in pretežni del armaturne plošče. Odprt predal za mobilnik v visokem grebenu med prednjima sedežema boste zaman iskali, nekaj prostora je le pod naslonom za komolec. Avtomobil nima zaslona, občutljivega za dotik, in nekatera stikala so v nasprotju z Mulsannom na meji nivoja, ki bi ga pričakovali v avtomobilu, ki stane toliko kot samostojna hiša v Črnučah z 240 m2 bivalne površine. Z garažo, centralno kurjavo, kabelsko TV ter vrtcem, šolo, pošto in banko v bližini. Pri novem Continentalu GT so te pomanjkljivosti odpravljene in upam tudi, da so izboljšali tesnjenje na stiku med prednjo in zadnjo stransko šipo. Ko sva v pralnici v kanalizacijo odplaknila pokopališče mrčesa, je na mestu, kjer manjka B-stebriček, v notranjost spolzelo nekaj kapljic vode.
Ves ta ogljik človeku da misliti, da gre za peresno lahek dirkalnik, čeprav ta hudič tehta debeli dve toni! A so na srečo Angleži poskrbeli, da ima vlak več kot spodobno lokomotivo. Iz dveh motorjev VR6 sestavljen W12 je v osnovi enak kot v Volkswagnovih hišnih modelih A8, v Phaetonu in Touaregu. Pljuča so podprta z dvema turbinama, zato si lahko predstavljate, da moči ne zmanjka. Vrzite pogled na tehnične podatke in preberite, pri koliko vrtljajih je na voljo največji navor …
Motor je z eno besedo – nor! Ne glede na hitrost, motorne vrtljaje, trenutno prestavo in naklon (avto)ceste se bo na dodajanje plina odzval. Ko si do motorja grob, ti grobost vrne z renčečim sikanjem, kot bi želel odgovoriti: »Na, kdo pravi, da ne zmorem?!« Nobene razumne potrebe ni bilo po vožnji z odprtimi vsemi štirimi okni, pa vendar so bila razen na avtocesti neprestano spuščena. Zaradi zvoka. W12 draži ušesa s širokim razponom zvočnih barv: od skoraj neslišnega tuljenja do sikanja, zaradi katerega se spomladi verjetno razpočijo vsa ptičja jajca v živih mejah. Ko se ob cesti znajde ograja, zid, drevesa, karkoli, od česar se lahko zvok odbije, noga kar sama stopi na plin.
Visoki vrtljaji za hitro vožnjo niso nujni, saj se rdeče polje začne 'že' pri 6.000 vrtljajih, vžig pa je prekinjen pri petstotih več. Pri angleški reviji Autocar so izmerili, da do hitrosti 210 (130 milj na uro) kilometrov na uro potegne v 18 sekundah in doseže največjo hitrost 318 km/h. Poraba je ob vsem tem postranskega pomena. Naj kljub temu zaupam, da je pri zakonsko dovoljeni hitrosti in uporabi tempomata na avtobahnu kuril 13, na prazni, pregledni in kot črevo zaviti cesti pa, khm, 42 in pol. Posoda za gorivo ni kar tako 90-litrska.
Veste, kaj je zanimivo pri Continentalu? Da je kljub brutalnim zmogljivostim avtomobil, ne hecam se, uporaben. Dno in nos avtomobila gresta brez strahu čez ležečega policaja, podvozje ni pretirano trdo in v prtljažnik gre 370 litrov. To je 30 litrov več kot pri Mazdi3!
Nerad sem vrnil ključe in nahrbtnik s prenosnikom ter torbo z videoopremo iz Bentleyjevega prestavil v Audijev prtljažnik. Nihče od naju ni opazil, da je bil čas za kosilo že davno mimo, še piti bi pozabila, če naju v obisk bencinske črpalke ne bi prisilila žeja dvanajstvaljnika. Kdor le malenkost sumi, da mu Supersports lahko popestri vsakdan (in da mu za nakup ne bo treba prodati hiše v Črnučah), naj ne razmišlja dvakrat. Hud!
Za 292.880 evrov je lahko vaš pri Bentley Avstrija.
Bentley Continental GT
Letos so luksuznega, a še vedno prav prijetno športnega GT-ja prenovili. Nekaj oblikovalskih sprememb je tako navzven (nova maska, dnevne luči LED) kot v notranjosti (sedeži, vključno z novim informacijskim sistemom: za dotik občutljiv zaslon, 30 GB trdega diska). Šestlitrski W12 z dvema turbinama ponuja 423 kilovatov, 700 njutonmetrov, 4,6-sekundni pospešek do 100 km/h in največjo hitrost 318 kilometrov na uro. Konec letošnjega leta bo na voljo nov motor, in sicer V8, ki bo v zrak izstrelil za 40 odstotkov manj izpustov kot W12. Cenijo ga na 237.880 evrov.
besedilo: Matevž Hribar, foto: Saša Kapetanovič
Bentley Continental