Če bi na avtomobile gledali strogo racionalno, torej brez čustev in občutkov, bi bil na trgu le Citroën C3. Ker pa (hvala bogu) ni tako, smo se lahko zaljubili v DS3.
V Citroënu množične prodaje teh modelov ne pričakujejo, saj recimo Citroën Slovenija napoveduje, da bo letos predal ključe okoli 120 do 130 kupcem. To je samo skromna desetina tistih, ki se bodo letos sicer vozili v C3. Pa vendar se bodo z DS3 posvetili drugemu področju, ki se imenuje izboljšanje imidža.
Športna trivratna osnova je idealna za dinamične voznike, ki se bodo lahko od prihodnjega leta poistovetili tudi s Sebastienom Loebom in njegovim DS3 WRC, barvna in s kakovostnimi materiali založena notranjost bo razvajala po zadnji modi urejene dekline, polepljene strehe pa mladino, ki jim tetovaže niso tuje.
Za vsakega nekaj, torej, česar pri konkurenci ne morejo ponuditi. Ne razumete? Mini bolje pristaja moškim, 500 ženskam, za volanom avtomobila DS3 pa so dobro videti prav vsi. Toda bežen pregled nad mestnim utripom razkriva, da se v dražjih in bolje založenih kultnih modelih (Mini, Beetle, 500) veliko pogosteje vozijo ženske, ki so raje videti 'kul' in 'fensi' tudi na cesti.
In če njen avtomobil spada med modne dodatke, podobno kot torbice ali čevlji, potem s prodajo ne bi smelo biti težav. Saj vemo, tu ni racionalnosti, še manj moškega ugovarjanja, češ spet zapravljaš. Nima smisla.
Model DS3 je lep, to lahko povem brez slabe vesti. Čeprav je bila vodja projekta ženska, ki težko gleda z moškimi očmi, pa avtomobil navduši tudi 'mačote'. Po dolgem času se je spet dogajalo, da so se avtomobili na sosednjem pasu ustavljali, da so sopotniki z občudovanjem gledali skozi stranske šipe in da so mimoidoči pešci z odobravanjem prikimavali ali mahali v pozdrav. DS3 ni konfekcija, čeprav v resnici je, ampak bi ga lahko postavili kar med butične izdelke.
Visoki boki, simpatično oblikovan B-stebriček in diskretni zadnji spojler ter LED-diode na sprednjem odbijaču pritegnejo pozornost, še bolj pa navduši notranjost.
Skrbno izbrani materiali, dober položaj za volanom in predvsem drzne barvne kombinacije sporočajo, da je DS3 nekaj posebnega. Na žalost bodo skeptiki videli preveliko podobnost s C3, od armaturne plošče do prtljažnika, ki ga je z 285 litri celo za 15 litrov manj kot pri množičnejšem bratu. To je pač davek evolucije, saj nobeden ne skriva, da DS3 ni nov avtomobil.
Zimski Pariz je bil zelo ponesrečena izbira kraja mednarodne predstavitve tega novinca, saj je tradicionalno prometno gnečo še povečala centimetrska plast snega. Zato smo se z DS3 vozili le po prometni periferique, saj so bile lokalne avtoceste in magistralne ceste prava drsalnica za avtomobile, opremljene zgolj z letnimi gumami.
Zato vam ne bom opisal, kako se avtomobil obnaša med dinamično vožnjo, saj boste morali počakati vsaj še do aprila, da ga dobimo v roke v Sloveniji.
A prvi občutek je zelo dober, mogoče tudi zato, ker smo imeli možnost preizkusiti zgolj najbolje opremljeno različico z 1, 6-litrskim prisilno polnjenim motorjem THP. Školjkasti sedeži, ki so zaradi mehkih bočnih opor bolj udobni kot športni, aluminijaste stopalke in odziven plin takoj prikradejo nasmeh na usta, odličen menjalnik in vrhunski motor pa veselje le še povečata. Tako dobrega menjalnika pri Citroënu še niso ponudili, to je zagotovo.
Pri različici THP (saj se spomnite, skupno delo BMW-ja in skupine PSA, ki ga bodo po napovedih še nadaljevali) vam ponudijo ročnega šeststopenjskega, drugače pa se morate zadovoljiti z ročnim petstopenjskim (VTi 95, VTi 120, HDi 90 in HDi 90 '99 g') ali s samodejnim štiristopenjskim menjalnikom (VTi 120).
Očitno za turbodizelske različice ni samodejnosti pri prenosu, mogoče pa bodo za ljubitelje dizelskega goriva in udobja poskrbeli kasneje (po načrtih že letos), ko bodo predstavili robotiziran menjalnik in sistem start-stop.
Prestavljanje je kratko in hitro, odločno in natančno, seveda pa v duhu športnega avtomobila pospremljeno z navdušujočim klak klak. Sebastien Loeb bi ga prav gotovo priporočil. Podvozje z McPhersonovimi vzmetnimi nogami spredaj in poltogo premo zadaj je klasika v tem razredu, blažilniki pa so dinamičnosti v prid bolj togi.
Edini slabosti sta preveč posreden servovolan (električno krmiljenje je sicer pri vseh različicah spremenljivo, zato dopuščamo možnost, da bi pri hitrejši vožnji poskrbelo za neposrednejši občutek na volanu) in neizklopljiv ESP.
Zato na rekorde na dirkališču kar pozabite, razen če niste ljubitelj odstranjevanja varovalk. V bližnji prihodnosti pa prihajata še različici GT (180) in Racing (210), ki bodo tudi Citroën končno postavili med tiste izdelovalce avtomobilov, ki znajo unovčiti športne dosežke. Serija By Loeb je bila res razprodana, a poper na mizi še ne pomeni pekoče pice, kajne?
Glede na številne možnosti barvnih kombinacij in poslikav (glej priložene fotografije) bosta doživetje že prihod v salon in izbira primerne različice. V pomoč bo računalniško (spletno) izbiranje prave različice, saj bosta kupec in prodajalec klikala, računalniški program pa bo sproti kazal obrise izbranega avtomobila.
Najprej bodo sistem začeli uporabljati v Franciji, Italiji in Veliki Britaniji, šele kasneje pa ga bodo ponudili tudi pri nas. Seveda bosta 'konfigurator' in osnovno izbiranje še vedno možna prek Citroënovih spletnih strani, a za pravo predstavo o bodočem jeklenem konjičku bo vseeno treba v salon.
Pri Citroënu pravijo, da so navdih iskali v modi. Zato se lahko vprašamo, kako bo z avtomobilom prihodnje leto, ko bodo obleke in čevlji drugačni. Ali bodo dovolj druge nalepke (beri: strešne poslikave), ki jim nekateri ne obetajo svetle prihodnosti, kar zadeva vzdržljivost? Mogoče pa se motijo in bo DS3 nov zagon za Citroën – tudi pri kakovosti izdelave?
Prvi vtisi in obeti so že dobri, saj pri novem avtomobilu električni impulzi iz oči, ušes in prstov prej romajo v srce kot v možgane. Saj veste, podoba se usidra v srce, ne v možganovino. Pa smo spet na začetku: še dobro, da avtomobilizem doživljamo s čustvi. Drugače bi bilo skrajno dolgočasno in nezanimivo, kajne?
Aljoša Mrak, foto: tovarna