Poldrugi meter. Zaman boste to mero iskali v tabeli s tehničnimi podatki. Je pa za B-Maxa vseeno zelo pomembna.
Najprej je treba vedeti naslednje: da je B-Max resda 'mali C-Max', a po (tehnični) osnovi Fiesta (s katero si deli platformo), 'razširjena' v mali limuzinski kombi. Zdaj sledi ključ: 1,5 metra je skupna širina bočne odprtine v potniški del, ko odprete oboje vrat.
Klaus-Peter Tamm, glavni inženir pri projektu B-Max, pravi, da sta v tovrstnih avtomobilih najbolj kritična prav dostop in prostornost na zadnji klopi. Večina proizvajalcev uporablja klasične rešitve, nekateri se lotijo precej ekstremih zadev (Meriva), pri Fordu pa so uporabili dobro znano izvedbo drsnih zadnjih (bočnih) vrat; imajo jih skoraj vsi veliki limuzinski kombiji in imel jo je tudi 1007.
Tamm v isti sapi trdi še nekaj: da kupci, ko pridejo v salon, 'padejo' na nove tehnične prijeme, ker ti nakazujejo, da je znamka napredna v iskanju novih rešitev in zato vredna tovrstnega zaupanja. Torej: tehnika in marketing z roko v roki.
B-Max je torej mali limuzinski kombi, ki je zaradi svoje majhnosti nekoliko drugačne zasnove kot njegovi veliki vzorniki. Zato, na primer, sedeži v drugi vrsti niso posamični in z lahkoto odstranljivi, ampak gre za klasično klop s klasično delitvijo. Dobro pri tem je, da je za zlaganje posameznega dela klopi potreben en sam gib, in ne – kot pri kombilimuzinah – najprej sedalni del in nato še naslonjalo. Pri B-Maxu gre vse v eni potezi (spust naslonjala), nastane pa (vodo)ravno dno, poravnano s prtljažnikom v zadku, če je v njem polica dvignjena na višino spodnjega roba odprtine zadnjih vrat. Na to višino je poravnano tudi zložljivo naslonjalo sovoznikovega sedeža, in ker takrat nastane dobre 2,3 metra notranje uporabne dolžine, pri Fordu trdijo, da bo takrat z uslužnostjo B-Maxa po obisku Ikee zadovoljna vsa družina. Pozabili so le na to malenkost, da v pokazanem položaju v B-Maxu lahko sedi le še voznik. Ampak prav nič bolje ni v nobenem od neposrednih tekmecev.
B-Max je dolg za las več kot štiri metre (okoli decimeter manj, kot meri nedavno predstavljeni Fiat 500L), za svojo dolžino pa ima lepo odmerjen prostor za noge tudi na zadnji klopi. Zaradi zunanje višine (1,6 metra) je prostora veliko tudi nad glavami na zadnji klopi, notranja širina pa, jasno, ne omogoča razkošnega sedenja trem odraslim. Čudeži še vedno niso mogoči. Tudi pri vstopanju ne, se je pa izkazalo, da je njihova rešitev resnično zelo uporabna za vse vrste primerov.
In kot pravi potrošnik se morate v tem trenutku vprašati tudi: kaj pa varnost? Pri Fordu so opravili več kot pet tisoč virtualnih preizkusnih trčenj in so prepričani, da bo B-Max prejel vse možne zvezdice na NCAP. Pri tem sta vse delo opravila pametna tehnična izvedba (vključno z v vrata skritim in deljenim – polovica v prednjih, polovica v zadnjih vratih – stebričkom B) in na pravo mesto postavljena prava količina pravilno oblikovanih jekel velike trdnosti.
B-Max je na pogled prav prikupen, hkrati pa tudi aerodinamično posrečen, saj znaša količnik upora skozi zrak le 0,324, kar je za majhen in visok limuzinski kombi zelo lepa številka. Tako kot zunaj ta novi mali Ford tudi v notranjosti ne prinaša nobene oblikovne revolucije, ravno nasprotno – v obeh primerih jasno kaže tesno sorodstvo z drugimi Fordi, predvsem seveda s C-Maxom, hkrati pa je od njega dovolj drugačen, da ju je lahko ločiti.
Pa še malo o ponudbi pogonskih strojev. Kar šest jih je na voljo, no, pravzaprav pet, a eden od njih, nagrajeni litrski EcoBoost, nastopa v dveh različicah. Sliši se lepo, resnica pa je le malce manj prijetna – gre namreč za to, da je razpon moči kljub tolikšni ponudbi dokaj ozek; štirje bencinski pokrivajo le moč od 90 do 120 'konj'.
Lepša stran je ta, da je omenjeni EcoBoost z 88 kilovati prijeten v vožnji, prijazen in poslušen, ne razgrajaški, a dovolj zmogljiv za živahnejšo vožnjo in kakšno zunajmestno prehitevanje. Podobno je tudi z močnejšim turbodizlom, na krstni vožnji pa smo preizkusili le ta dva stroja.
Na voljo sta še dva po zasnovi že nekoliko ostarela bencinska Durateca, mali (1,5 litra) turbodizelski Duratorq pa kljub najmanjši moči med vsemi z navorom obljublja lagodno vožnjo pri nizkih in srednjih vrtljajih.
Zelo verjetno se bo s časom pojavil še kak (najbrž zmogljivejši) motor in tudi pri menjalnikih so za zdaj zadovoljni z ročnimi petstopenjskimi. Zanimivo pa je, da je najsodobnejši dvosklopčnik PowerShift serijski s starim bencinskim motorjem.
B-Max se zdi v splošnem zelo posrečen avtomobil. Pa ne le zaradi že naštetih odlik, ampak tudi zaradi precej široke ciljne skupine kupcev. Zaradi majhnosti bo razveseljeval ljudi, ki se veliko vozijo v mestih, a lahko vseeno veliko ponudi tudi na daljših poteh. Pri Fordu menijo, da bo približno 40 odstotkov kupcev takšnih, ki so do zdaj vozili večji avtomobil, in 20 tistih, ki so do zdaj vozili manjšega.
Zelo veseli naj bi ga bili mladi ter mlade družine z do dvema otrokoma (zaradi vrat naj bi bil nadzor nad otroki v njihovih sedežih precej lahkoten), pa tudi starejši, tisti nad 60, ki velikega avtomobila ne potrebujejo več. Širok spekter torej.
Samo zaradi metra in pol široke luknje na bokih ga najbrž nihče ne bo kupil, bo pa to zagotovo velikokrat pomagalo pri odločitvi.
Tekst: Vinko Kernc
Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o svoji najljubši tehniki pomnjenja