Civic je pri Hondi sicer globalno ime, a evropski s futuristično obliko in kot petvratna kombilimuzina izstopa. Zdaj je ta dobila še svojo različico s povečanim prtljažnikom.
Honda svojih avtomobilov ne snuje za tiste, ki se zadovoljijo s povprečno ponudbo in najugodnejšo ceno. Hondina politika je pravzaprav nasprotje tistega, kar smo vajeni pri večini množičnih izdelovalcev. Ko se kupci na nekaj navadijo, se Japonci odločijo zadevo spremeniti. Starejši se bodo tako zagotovo spomnili Hondinih modelov, ki so jih opremili z dodatnima oznakama Aerodeck ali Tourer. Z obema smo že poznali Accorda, Civic je do zdaj (pred okoli dvema desetletjema) bil le Aerodeck. Civic, kot smo ga poznali do zdaj, je že v drugo s petero vrat narejen zgolj za evropski trg. Zdaj je tu še Tourer, ki je tudi namenjen le evropskim kupcem. Honda je torej zelo prilagodljiva in si, za čuda, od Evropejcev še kar veliko obeta.
Trdijo, da nam zdaj ponujajo največji kombi v nižjem srednjem razredu. S 624 litri prtljažnega prostora to drži, a to je le del zgodbe. Ko govorimo o prilagodljivosti, uporabnosti in prostornosti novega Tourerja, ne moremo mimo zadnje klopi, ki jo pri Hodni imenujejo 'magic seats'. Čudežnost te sicer povsem običajne opreme smo spoznali že pri običajnem petvratnem Civicu, ki zaradi edinstvene konstrukcije ponuja dodatno rešitev, kadar moramo prevažati večje kose prtljage. Zaradi drugačnosti, postavitve posode za gorivo nekoliko nazaj med obe zadnji kolesi, pri Civicu z dvigom sedal zadnje klopi dobimo zelo velik uporaben prostor. Pri Tourerju pa je prtljažnik zaradi 23,5 centimetra daljšega kombijevskega zadka prepričljiv. Celotno prostornino 624 litrov sicer izmerijo tudi z velikim 117-litrskim prostorom v 'kleti' prtljažnika, kamor nekateri previdnejši spravijo nadomestno kolo. A se nad spravilom prtljage res ne gre pritoževati, povsem ravno dno, če prevrnemo zadnja naslonjala, je tudi omembe vredno, saj ga v tem razredu ne ponuja vsak kombi. K dobri oceni uporabnosti pa pripomore še dejstvo, da nam težkih kosov prtljage ni treba dvigati previsoko, saj se s 56 centimetri oddaljenosti od tal do spodnjega roba prtljažnih vrat znova izkaže kot najboljši med tekmeci.
S Tourerjem se je Honda še na drugačen način vpisala kot prva. Na zadnjo premo so namreč namestili prilagodljiva blažilnika. Primeren računalnik na podlagi podatkov iz avtomobila (volanskega mehanizma, položaja stopalke za plin in zavornih sil ter predvsem triosnega tipala gibanja karoserije) prilagaja moč blaženja glede na trenutno vozno podlago. Voznik ima na voljo tri različne nastavitve, običajno (normal), za udobje (comfort) in za bolj športno vožnjo (dynamic). Podpora pa se po potrebi tudi samodejno prilagaja tako, da zagotovi najučinkovitejše blaženje ter se nato v običajnih razmerah spet vrne v izbrani program. Na slabih in luknjastih cestah je zadeva kar učinkovita in je res čutiti prilagajanje voznikovi izbiri.
Sicer pa je v vsem drugem tale Tourer ostal Civic. A tedaj, ko bodo na naš trg prišle različice s kombijevskim zadkom, bodo delno prenovo namenili tudi običajnemu Civicu. Ta bo opazna zaradi spremenjenih odbijačev ter nekaj več žlahtnih dodatkov v notranjosti na armaturni plošči.
Besedilo Tomaž Porekar, foto tovarna
Novo na Metroplay: Pogumna Slovenka, ki je sledila svojim sanjam in preplula ocean | Mastercard® podkast navdiha z Borutom Pahorjem