Genesis Coupe? Kaj? Hyundai! Športni kupe? Neeee. Absolutno, jaaaa!
Zdaj bo že dve leti, odkar sem prvič sedel v Hyundaijevega Genesisa Coupeja. Bilo je na Danskem, v vsakoletni meki avtomobilov za izbiro evropskega avta leta. Genesis Coupe ni bil na seznamu, a je bil kljub temu na parkirišču. Nihče od novinarskih kolegov ga prve dni ni jemal resno, saj se skoraj vsakomur kombinacija Hyundaia in športnega kupeja zdi nemogoča. Toda preizkus Genesisa Coupeja je še en dokaz, kako se lahko o neki znamki zaradi predsodkov motiš ... Kasneje istega leta so tri tisoč Genesisovih Coupejev vendarle uvozili v Evropo. Najprej je bil načrt, da jih bodo prodali na nekaj izbranih trgih, potem pa so ta načrt opustili – skoraj v trenutku so vse namreč prodali kar v Nemčiji. Vsi primerki so bili enaki, s 3,8-litrskim V6 in samodejnim menjalnikom ter 303 'konji'.
Medtem se je zgodila prenova. Genesisa Coupeja so navzven prenovili in ga uskladili s sedanjo oblikovalsko linijo, zato osrednje mesto zaseda maska s šesterokotno trapezasto sredinsko odprtino in še bolj poudarjenimi ksenonskimi žarometi. Boki, ki jih poudarjata dva klinasto potekajoča grebena, so enako oblikovani, na zadku pa ni več potreben dodaten spojler, saj se kljub temu zdi hudo dinamičen. Marsikateri izdelovalec bi se s temi ukrepi zadovoljil in prenova bi se tu končala. Toda ne Hyundai. Temeljito predelana sta tudi oba motorja, dvolitrski turbobencinec in V6. Oba sta dobila nov osemstopenjski samodejni menjalnik, pošteno preurejeno pa je tudi podvozje, zaradi katerega je zdaj Genesis Coupe v primerjavi s prejšnjim povsem drugačen avtomobil.
Žal stokilometrska preizkusna steza v okolici Mainza in Wiesbadna v Nemčiji ni najbolj ustrezala temu zanimivemu avtomobilu. Na voljo je bil dvolitrski turbobencinec, ki sicer z 275 'konji' na prvi pogled ni superšportnik, a se človek zmoti. Najprej preseneti že motorni zvok, ki mu sicer pomaga poseben izpušni sistem za boljši zvok. Po tem, ko mi je uspelo 'prelisičiti' nemške policiste, ki so se s prenosnimi radarji postavili ob cesto (kot da bi jim kdo svetoval, da bodo lahko v past ujeli nekaj avtomobilističnih novinarjev iz Evrope, eden od radarjev je bil celo zgolj 50 metrov pred koncem naselja), se je izkazalo, da takle Genesis Coupe ni od muh. Če vemo, da v ZDA napada veliko bolj ugledne tekmece, je to zgolj del zgodbe. Drugi del se je dogajal na zavitih cestah severno od Wiesbadna, kjer je dvolitrski turbomotor dokazal, da misli resno z vsemi temi 'konji'! Tudi ESP je mogoče izklopiti in potem se šele začne prava zabava, saj vse svoje njutonmetre na zadnji kolesni par pošilja že od 2.000 vrtljajev! No, zdi se, da bi bila zabava še večja, če bi namesto osemstopenjske avtomatike imeli šeststopenjski ročni menjalnik. Avtomatika je sicer kar prijetna in v 'ročnem' programu v posamezni stopnji prenosa drži do visokih vrtljajev, a na koncu vseeno preseneti, zlasti ko prestavi takrat, ko tega ne potrebuješ. Čeprav podvozje odlično drži, pa je po drugi strani užitkov dovolj tudi, ko kolesa že začnejo izgubljati oprijem. Genesis Coupe je v vseh pogledih lahko in zanesljivo vodljiv.
Zdaj bi seveda moral zapisati, da si samo predstavljam, kaj vse več zmore različica s 3,8-litrskim V6, če ne bi tudi s to, sicer ameriško, prevozil nekaj kilometrov letos aprila v New Yorku. Žal cestne razmere niso dopuščale, da bi to lahko imeli za pravi vozni preizkus takšnega zanimivega avtomobila, a občutek je bil pravi.
(Že pišem hyundaievcem, ali bi bilo mogoče dobiti na preizkus tudi močnejšo različico za nekaj več kilometrov!) (TP)