Vozili smo: Hyundai i40 CW

Ni težko uganiti, da je i40 za Hyundai v tem trenutku ključen model, precej bolj ključen kot vsi novinci zadnjega deset­letja. Hyundai je doslej gradil oziroma nadgrajeval svoj imidž, z i40 pa ga želi suvereno dvigniti vsaj za stopničko.

Za to so seveda potrebni ključni elementi, med katerimi je prvi v vrsti videz zunanjosti. Ta, priznajmo, niti najmanj ne deluje ceneno ali daljnevzhodno, ­korejsko. Prav nasprotno: i40 je čeden, kompakten, prepoznaven, predvsem pa z videzom skriva svoje zunanje mere, ki ga uvrščajo v srednji avtomobilski razred ob bok Avensisu in Passatu, ki ju imajo pri Hyundaiu (v nekaterih postavkah) za neposredna tekmeca. In če morda ne veste: i40 CW je nastal na osnovi koncepta Genus, predstavljenega spomladi 2006 v Ženevi.

A nadaljujmo na povsem drugem koncu – ko v i40 še niti sesti ni treba. Nam­reč: da bi postal oblikovalec novega imidža te znamke v takšni meri, da ga spremeni v 'sodobno premiumsko' znamko (kakor pravijo sami), so ga zasnovali in oblikovali v Rüsselsheimu, ga opremili z novim sloganom znamke (Nov način razmišljanja. Nove možnosti.), mu name­nili trojno petletno garancijo (splošno brez omejitev, pomoč na cesti in sploš­ni pregledi vozila), ga zgradili tako, da je znotraj večji od neposrednih tekmecev (Mondeo, Insignia, Laguna, Avensis), ter mu namenili elemente opreme, ki jih doslej pri Hyundaiu bolj ali manj nismo bili vajeni.

Če jih naštejemo: aktivna pomoč pri parkiranju, aktivna pomoč pri ohranjanju prometnega pasu, bluetooth z glasovnim prepoznavanjem, navigacija zadnje generacije, kamera za vzvratno vožnjo, električna ročna zavora, prezračevanje prednjih sedežev, gretje prednjih in zadnjih sedežev ter volanskega obroča, samodejno odroševanje, nastavljiv naklon zadnje klopi, električno pomična zadnja vrata, dnevne luči, ksenonska žarometa, statične sledljive luči, kolenska varnostna blazina in bočni blazini za zad­njo klop, aktivna vzglavnika na prednjih sedežih, pomoč pri speljevanju v klanec, ESP, pametni ključ, zavolanski ročici za pretikanje pri samodejnem menjalniku, tridelno sončno okno in električno pomičen voznikov sedež z dvema spominoma ter s funkcijo lahkega vstopa (odmik nazaj in odmik volanskega obroča navzgor). Dobra stran je, da je nekaj tega celo serijskega, večina pride v drugem (od predvidoma dveh) paketov opreme, nekaj pa ostane za posamično doplačilo.

Novi i40 prihaja najprej kot kombi, kombilimuzine najbrž ne bo, še letos pa mu bo sledila limuzina. Ta bo na številnih trgih, ki so vse prej kot zanemarljivi (ali globalno gledano, celo bolj pomembni kot evropski), ključnega pomena. A ker kaže praksa, da je najbolje začeti in uspeti v Evropi, je torej tu najprej CW. Ta ima menda najnižji nakladalni rob prtljažnika v razredu (60 centimetrov, približno štiri centimetre nižje kot pri Passatu), zadaj pa sta kljuki, ki sprostita deljivi naslonjali zadnje klopi. V dno je skrito kolo pravih mer ali pa malo kolo z dodatnim prostorom za drobnarije. Številki 553 in 1.719, ki pomenita normne litre prtljažnika, pa tudi nista zanemarljivi. Še zdaleč ne.

Zanimivo je, da je zunanjost i40 ne­koliko 'ublažena' v primerjavi s tisto od koncepta Genus (kar je sicer logično, ampak ...), notranjost pa je od Genusove krepko bolj napredna. Nočem zapisati futuristična, ker to ni, je pa precej bolj dinamična, razgibana. Na kratki preizkušnji nismo opazili kakšne večje pomanjkljivosti (kar še ne pomeni, da je ni), navdušila pa je kompaktnost zasnove in izdelave ­tako večjih kosov kot malih gumbov.

Štiri motorje so mu namenili, po dva iz vsake vrste. Manjši bencinar je 'preverjeni' 1,6-litrski, 135-'konjski' Gamma, turbodiz­la sta še sveža 115- in 136-'konjska' U-II z 1,7 litra, najzmogljivejši pa je dvolitrski Nu z neposrednim vbrizgom, ki doživlja premiero prav v i40. Preizkusili smo le zmogljivejša od obeh; turbodizel se zdi kot narejen za i40, medtem ko je bencinski, čeprav na papirju izjemen, precej pohleven in umirjen. Pri vsakem motorju si bo kupec lahko doplačal za ekološko različico ISG s funkcijo Stop & Go, varčnimi gumami, pametno vodenim alternatorjem in aktivno zaslonko pred hladilnikom. Men­jalniki so vselej šeststopenjski; ročne je užitek pretikati (zelo dobri gibi ročice), samodejni pa je nov izdelek, razvit kar v koncernu Hyundai-Kia, pravijo pa, da je najbolj kompakten takšen izdelek na svetu.

V i40 niso skoparili pri novi platformi niti pri podvozju, ki je v celoti novo. Volan je hidravlični (!) in za sukanje prijeten (tudi neposreden), obese pa so za ta raz­red klasične (spredaj McPherson, zadaj več vodil) ter pritrjene na lahka pomožna okvira. Obljubljajo seveda tudi odlično zvočno udobje in popolno (merjeno tudi po NCAP) varnost.

Pa smo pri elementih. Novi i40 naj bi združeval štiri elemente, ki poosebljajo znamko Hyundai: praktičnost, zmogljivosti, učinkovitost in videz. Nekaj lahko vidite na fotografijah, nekaj ste pravkar prebrali, preostalo pa lahko verjamete ali počakate vsaj na daljši preizkus tega avtomobila letos poleti.

besedilo: Vinko Kernc foto: Vinko Kernc