Vozili smo: Hyundai Santa Fé

11. 9. 2012
Deli

Santa Fé je tako zveneče ime, da je premagalo evropski pristop Hyundaievega poimenovanja avtomobilov!

Hyundaiev Santa Fé je dobil ime po ameriškem obmejnem mestu (glavno mesto New Mexica). Njegov dosedanji uspeh nima nič zveze s sveto vero, kar je prevod španske besede santa fé. Dosedanja dva rodova tega terenca sta pripomogla k občutno povečanemu Hyundaievemu ugledu, kar pa je tudi edini razlog, da si niti evropski Hyundaiev del ne more privoščiti, da bi tako ugleden avtomobil preimenovali v nekega ix45, kot so po prvotnem načrtu nameravali narediti. Saj zanj nihče več ne bi vedel, kaj ta kratica pomeni! Živel torej Santa Fé.

Prvič smo o novem Santa Féju že pisali, in sicer hkrati s poročilom ob njegovi salonski predstavitvi letos aprila v New Yorku.

Zdaj pa nam je Hyundai ponudil, precej ekskluzivno, prvo priložnost za zbiranje vtisov z vožnje seveda evropske različice tega Hyundaievega 'svetovnega' modela. Iz Južne Koreje so pripeljali nekaj prvih, predserijskih primerkov. V primerjavi z ameriško različico je tudi na zunanjosti nekaj malenkostnih sprememb, predvsem so te povezane z nekaterimi drugačnimi zahtevami predpisov na stari celini. A videz ostaja enak, ugotoviti pa moramo, ali je oblikovalcem uspelo narediti prepričljiv in ugleden avtomobil. Ohranili so sicer oblikovalsko linijo (Fluidic Sculpture), a za Santa Féja so jo malenkostno priredili in dobila je oznako Storm Edge (smiselni prevod tega v slovenščino bi bil viharniška zarobljenost). Pravzaprav se od dosedanjega oblikovalskega pristopa razlikuje po precej bolj s kromom okrašeni prednji maski, kar pa temu večjemu terencu/križancu lepo pristaja (čez približno leto dni lahko pričakujete, da bo tudi prenovljeni ix35 imel podobno).

Osnovni vtis o novem Santa Féju je zelo pozitiven. Res je sicer, da vsaj glede notranjosti, materialov in končne izdelave prave sodbe še ni mogoče podati. Pri Hyundaiu pravijo, da bodo serijski Santa Féji povsem drugačni, dobro pa bo, če bo kakovost materialov na podobni ravni, kot smo je vajeni pri zadnjih novostih tega največjega južnokorejskega izdelovalca.

Prvi vtis izza volanskega obroča je zelo pohvalen. No, to velja predvsem za oba turbodizelska primerka. Tako manjši, z dvolitrskim motorjem (ustreza zahtevam ekoloških predpisov EU6), kot tisti z večjim in močnejšim vozno prepričata. Manjši je imel pogon le na prednji kolesni par in vtis je bil, da gre zares za prijeten in uglajen pogonski sklop (s šeststopenjskim ročnim menjalnikom). Pri močnejši motorni različici je motorni navor na cesto pošiljal štirikolesni pogon. Ta je tak, kot ga imajo skoraj vsi sodobni 'mehki' terenci, torej gre v običajnih voznih razmerah ves navor na prednji kolesi, ob bolj zahtevnih, torej zdrsljivih, pa sredinski diferencial lahko na zadnji kolesi pošlje do 50 odstotkov navora. Da se 'rešimo' iz blata ali višjega snega, je tu še gumb za zaporo prenosa navora (50 : 50), ki pa se samodejno izklopi pri hitrosti, večji od 40 km/h. Seveda so v pomoč še ABS in ESP ter obe 'terenski' pomoči elektronike, samodejno zaviranje ob počasnem spustu in zadrževanje pri speljevanju navkreber. Santa Fé bo zelo uporaben tudi za tiste, ki na vlečno kljuko radi pripnejo kakšen težji priklopnik (do mase 2.500 kilogramov).

Hyundai bo za Santa Féja uradno novinarsko predstavitev pripravil jeseni, takoj zatem pa bo seveda tudi že na prodaj. To velja za običajno karoserijsko izvedenko, kjer bosta na voljo dve sedežni postavitvi, pet- ali sedemsedežna. Daljša karoserijska izvedenka Santa Féja, s katero bodo nadomestili tudi dosedanjega ix55, pa bo v Evropi na voljo od prihodnjega leta. (TP)

Novo na Metroplay: Jan Plestenjak iskreno o enem najbolj čustvenih trenutkov njegove glasbene kariere