Vozili smo: Kia Sorento

17. 12. 2014
Deli

V razredu križancev, v katerega sodi tudi Sorento, je ponudba vse bogatejša, zato za uspeh ni dovolj zgolj privlačna oblika.

A je oblika seveda prvi pogoj, da je avto sploh zanimiv. Tega se pri Kii dobro zavedajo, zato oblikovne ideje že lep čas ne prihajajo več zgolj iz matične tovarne. Korejski Namyang Design Center je sicer glavni oblikovalski studio, a sta za uspeh in končno podobo Kijinih avtomobilov zaslužna tudi ameriški (Irvine, Kalifornija) in seveda evropski s sedežem v Frankfurtu v Nemčiji. S tremi oblikovalskimi centri na pomembnih strateških točkah (Azija, Evropa, ZDA) pa so si pri Kii zagotovili še precej več kot le všečno obliko. Namreč, vsaj za zdaj je skorajda nemogoče, da bi Korejci naredili avtomobil, ki bi bil v popolnosti všeč evropskemu kupcu. Enako je z ameriškim, zato je drugačna miselnost dobrodošla. In Korejci so dobri poslušalci, radi prisluhnejo novim idejam in tudi pripombam. Slednjih se ne bojijo, pravijo, da tudi zaradi njih postajajo boljši.

Tako nekako je nastal tudi novi Sorento, ki so ga v Evropi premierno predstavili na letošnjem pariškem avtomobilskem salonu. Ob predstavitvi so poudarili, da avto ni le oblikovno prenovljen, ampak tudi praktičen in tehnološko dovršen. Sorento tretje generacije se ponaša z veliko nežnejšimi linijami kot njegova predhodnika. Ni več odrezavih in ostrih robov, a vseeno je prednji del, vključno z veliko masko, precej bolj mogočen. Povsem spodobna je bočna linija, brez pretirane filozofije pa je lično narejen tudi zadek. Novi Sorento je od predhodnika 95 milimetrov daljši, 15 nižji in 5 širši.

Z novim Sorentom se želijo pri Kii vriniti v razred premijskih križancev. To so seveda velike želje, a za dosego ciljev si jih moraš najprej zadati. Zato je povsem prevetrena tudi notranjost. Izbrani materiali so precej bolj kakovostni, armaturna plošča je lična in pravzaprav spodobno elegantna, sploh v dvobarvni kombinaciji (črni in bež). Izdatno so jo popestrili z debelimi obrobami (imitacija aluminija) osrednjega zaslona na sredini armaturne plošče ter stranskih zračnikov. Stikal in gumbov ni preveč, po avtomobilu so razporejeni precej logično in na dosegu voznikovih rok. Tudi izdelava je na precej boljši ravni kot pri predhodniku. Tudi zato, ker so Korejci k svojim proizvodnim obratom dodali še center za nadzor kakovosti izdelave avtomobilov. Če je to dovolj, da bo Sorento mešal štrene tudi med premijskimi križanci, bo pokazal čas. Nas pa je v povsem spodobni notranjosti zmotil volanski obroč, ki je vsekakor premalo premijski – morda celo pretanek, sicer z dobro razporejenimi gumbi, a s sredinskim delom, ki morda deluje preveč ceneno. Vendar je zato lepše obdelan prtljažni prostor. Ne glede na število sedežev (pet ali sedem) se ti enostavno zložijo v ravno dno, izjemno pohvalno pa je samodejno odpiranje prtljažnih vrat, če je avto opremljen z brezkontaktnim ključem. Takrat je namreč dovolj, da se zadnjim vratom zgolj približamo (s ključem v žepu ali v roki), počakamo nekaj trenutkov, da avto zazna ključ, nato pa se vrata samodejno odprejo. Da je to odlična rešitev, kadar imamo polne roke, verjetno ni treba razlagati.

Za preizkus je bil na voljo Sorento z 2,2-litrskim turbodizelskim motorjem. Dvesto 'konj' nima težav s skoraj dve toni težkim Sorentom, tudi šeststopenjski samodejni menjalnik (osnovni je sicer ročni) je svoje delo opravljal odlično. Prenovljeni volanski mehanizem (zdaj za lažje sukanje volana skrbi elektrika) se odlično izkaže v mestni vožnji, pri hitrejši bi lahko bil malce trši in bolj posreden. Kljub temu daje dovolj povratnih informacij, tudi pri hitrejši vožnji. Za tako velik avto je obnašanje na cesti zadovoljivo, v primerjavi s predhodnikom je karoserija za 14 odstotkov bolj toga, tudi zaradi večje vsebnosti kakovostnega jekla v primerjavi s predhodnikom je precej manj tresljajev, dodelano pa je tudi podvozje oziroma vzmetenje.

Za zdaj še ni natančno določeno, za katere trge bo kaj na voljo, a bo novi Sorento ponujal tudi kar nekaj varnostnih tehnologij. Med preizkušenimi velja pohvaliti aktivni tempomat, prav tako ne moremo ničesar očitati niti sistemu za opozarjanje pred nenamernim zapuščanjem voznega pasu. Na voljo bo tudi sistem za opozarjanje pred vozili v mrtvem kotu, pohvalno pa bo ta sistem prežal (in opozarjal) na vozila tudi pri vzvratni vožnji s parkirnega prostora. Vozniku bo pri parkiranju in vzvratni vožnji v pomoč še Around-View Monitor s kar štirimi kamerami, ki so sposobne prikazati celotno okolico okrog avtomobila.

Z novim Sorentom bo Kia zagotovo ponudila veliko boljšega križanca, kot je bil predhodnik. Želja po mešanju štren premijskim avtomobilom morda še ne bo takoj uresničena, a zdi se, da so Korejci na pravi poti, zato bodo želeni cilj prej ali slej tudi dosegli.

Besedilo Sebastjan Plevnjak, foto tovarna

Novo na Metroplay: Jan Plestenjak iskreno o enem najbolj čustvenih trenutkov njegove glasbene kariere